blank
Minerali

CINK

Nahaja se v vseh tkivih in telesnih tekočinah, največ ga je v eritrocitih, levkocitih, skeletnem mišičju, kosteh, jetrih, trebušni slinavki, prostati, koži, nohtih in laseh. Človeški organizem vsebuje 2-3 g cinka. Cink izpolnjuje različne funkcije v telesu. Tako imunski sistem kot tudi mnogi hormoni potrebujejo cink za njihovo delovanje. Pomemben je za ohranjanje okusa in voha ter normalno delovanje vida (predvsem nočni vid). Nujen je tudi za normalno delovanje spolnih organov ter proizvodnjo in presnovo spolnih hormonov. Pomembno vpliva tudi na delovanje možganov. Cink je sestavni del številnih encimov, ki sodelujejo pri sintezi beljakovin. Absorpcijo cinka upočasni tudi večja količina bakra v vsakodnevni prehrani.

Pomanjkanje cinka lahko povzroči upočasnjeno rast in razvoj otrok, okvaro v rasti celic in regeneraciji tkiv (težje celjenje ran), dermatitis. Akutno pomanjkanje cinka povzroča tudi depresijo, razdražljivost, slabo koncentracijo, apatijo, slab tek in drisko.

BAKER

Baker sodeluje v procesih proizvodnje energije v metabolizmu. Je nujno potreben za sintezo hemoglobina, delovanje srčno-žilnega sistema, delovanje centralnega živčnega sistema, izgradnjo kosti ter celično proizvodno energije. Je sestavni del naravnih pigmentov (keratin v laseh). V prehrani ga najdemo v grahu, suhem fižolu, suhih slivah, telečjih in govejih jetrih ter ostrigah in nekaterih ribah. Na absorpcijo bakra vplivajo cink, železo, žveplo in fitati.

Bakra lahko primanjkuje otrokom, ki uživajo nadomestke za materino mleko in tistim, ki jih hranijo izključno s kravjim mlekom. Bakra primanjkuje tudi med nosečnostjo, jemanju kontracepcijskih tablet in pri kadilcih.

MANGAN

Pomemben je za normalno zgradbo kosti ter za tvorbo najpomembnejšega hormona žleze ščitnice. Največ ga najdemo v orehih, žitih, stročnicah, čaju in zeleni zelenjavi. Je sestavni del mnogih encimov in sodeluje pri presnovi sladkorja. Mangan je potreben za pravilno prebavljanje hrane. Sodeluje tudi pri mišičnih refleksih, izboljšuje spomin in pomaga odpravljati utrujenost in živčno razdražljivost.

Pomanjkanje mangana v telesu lahko povzroči izgubo telesne teže, pomanjkanje teka, bruhanje, upočasnjeno rast, vnetne spremembe kože, ter deformacije okostja.

FLUOR

Največ fluora najdemo v mesu in ribah. Potreben je za trdnost kosti in zob, zato je pomemben mineral za varovanje pred zobno gnilobo, prav tako pa mu pripisujejo pomen preventive pri osteoporozi.

NATRIJ

Natrij je potreben za normalno delovanje mišičnih in živčnih celic. Izredno pomemben je tudi za ohranjanje celičnega membranskega potenciala. Človeško telo vsebuje cca. 250 g soli, ki se nahaja v slini, znoju, limfi in krvni plazmi. Zdrav človek potrebuje le od 2 – 5 g soli dnevno. Ob visoki vročini in povečanem potenju, bruhanju, driski, se dnevna potreba poveča na 10 g in več. Če hrane ne bi dosoljevali, bi telo dobilo ravno dovolj soli. Večina soli se izloča s sečem iz znojem.

Prevelike količine natrija (kadar ledvice ne morejo izločiti vse odvečne soli) so velikokrat razlog za povišan krvni tlak in zastajanje telesnih tekočin.

SELEN

Selen je eden od najpomembnejših mineralov v našem telesu. Je nujno potrebno hranilo za vse oblike življenja. Kot sestavina encimov ima pomembne antioksidantne lastnosti, saj ščiti organizem pred prostimi radikali in s tem upočasnjuje staranje tkiv. Številne raziskave kažejo, da večji del populacije ni deležen zadostnih količin tega pomembnega minerala. Selen je mineral, ki spada med t.i. mikroelemente, ki so nujno potrebni za človekovo zdravje. V kombinaciji z vitaminom E selen deluje protivnetno.

Igra pomembno vlogo pri pravilnem delovanju ščitnice. Selen prav tako spodbuja presnovo. Znan je tudi po tem, da blaži neugodne fizične spremembe v menopavzi.

V prehrani ga najdemo v mesu, žitaricah, ribah, jajcih, žitnih kalčkih, nekaterih gobah, čebuli, paradižniku, brokoliju,… Posebno bogat vir selena so brazilski oreščki.

Količina selena v zelenjavi in žitaricah je odvisna od vsebnosti selena v zemlji, v kateri rastejo. Premalo selena vsebuje tudi hrana, ki je pred dosego polic trgovin močno predelana in obdelana.

Opozorilo: prevelik vnos selena lahko povzroči zastrupitev!

Dodatek k prehrani Prostamed

KALIJ

Je tretji najbolj razširjen mineral v telesu, takoj za kalcijem in fosforjem. Kalij uravnava srčni utrip in krvni tlak, pospešuje krčenje mišic in prenašanje živčnih impulzov po telesu. Potreben je za pravilno delovanje ledvic in adrenalinskih funkcij in izločanje inzulina iz trebušne slinavke. Ravnotežje kalija v organizmu se uravnava z izločanjem skozi ledvice.

V prehrani ga najdemo v paradižniku, krompirju, sadju (banane, marelice, citrusi, avokado), ribah, pustem mesu, suhih figah, stročnicah, oreščkih in tudi kakavu.

Pomanjkanje kalija največkrat povzroči izguba velike količine tekočine (driska, uriniranje, znojenje). To pomanjkanje pa lahko povzroči mišično oslabelost in utrujenost, saj kalij krvni sladkor spreminja v glikogen, ki ga mišice uporabljajo za energijo. Izgubo kalija lahko opazimo pri boleznih ledvic, uporabi diuretikov in odvajal, pri ljudeh, ki uživanjo zelo slano hrano in spijejo prevelike količine alkohola.

KALCIJ

Je najpomembnejši mineral v človeškem organizmu in kar 99% kalcija se v telesu nahaja v kosteh in zobeh, ta pomembni mineral pa jim daje trdnost in strukturo. Kalcij neprestano prehaja iz kosti v kri in obratno. Prav tako je pomemben za normalno delovanje srca in ožilja, za prenos impulzov v živčevju ter za strjevanje krvi. Na absorpcijo kalcija iz črevesja močno vplivata tudi vitamin D in vsakodnevna zadostna količina zaužitih beljakovin in magnezija. 

V prehrani najdemo kalcij v mleku in mlečnih izdelkih, ribah, mesu, zelju, ohrovtu, brokoliju, nekaj ga vsebujejo tudi oreščki.

Stres je največji povzročitelj črpanja kalcija iz kosti. Pomanjkanje kalcija povzroči pospešeno izgubljanje kostne mase, ki pa se pri ženskah pogosto pojavi po menopavzi in lahko vodi v osteoporozo; mišične krče, srčne prevodne motnje, pa tudi hiperpigmentacijo kože.

MAGNEZIJ

Magnezij v telesu je pomemben za mineralizacijo kosti, nevromuskularni prenos dražljajev, neposredno pa tudi sodeluje pri ustvarjanju energije. Priporočena dnevna količina magnezija za odraslega človeka 300-400 mg na dan.

Na izkoristek magnezija vplivajo številna hranila in sicer: beljakovine, maščobe, kalcij, vitamini D, E in C, fitati, tiamin, piridoksin ter rudnine: baker, cink in selen.

Tega minerala ljudem razmeroma pogosto primanjkuje. Vzrok je lahko neuravnotežena prehrana z veliko ogljikovih hidratov in maščob, nepravilno pripravljena hrana, slabša absorpcija magnezija iz črevesja, sladkorna bolezen, motnje v prebavilih, bolezni in poškodbe ledvic in alkoholizem.

Najnevarnejši posledici manjka magnezija sta večja celična propustnost za natrij, kalij in kalcij ter povečano sproščanje hormonov: kateholaminov (adrenalin, noradrenalin, dopamin,…) in prostaglandinov (spadajo med tkivne hormone in jih najdemo v večini organov in tkiv;  izdelujejo jih vse celice razen limfocitov). Posledice primanjkljaja magnezija se kažejo tudi pri nosečnosti in sicer kot predčasni porodi, večje število spontanih splavov,…

Simptomi pomanjkanja se kažejo kot slabost, bruhanje, tresenje mišic, moteno požiranje,…

FOSFOR

Dnevna priporočena količina fosforja za odraslega človeka je 800 mg, za nosečnice in doječe matere pa 1200 mg. Absorpcija fosforja je odvisna od vitamina D in kalcij.

Fosfor je potreben za normalno zgradbo kosti in zob. Izredno pomemben je za normalno delovanje ledvic in srca, pa tudi za prenos živčnih impulzov.

Vsa beljakovinsko močna hrana ima veliko fosforja, zato do primarnega pomanjkanja fosforja skoraj ne more priti. Redki primeri se pojavijo zaradi dolgotrajne podhranjenosti, motnjah hranjenja in alkoholizmu, Znaki so izguba teka, slabost, bolečine v kosteh, razdražljivost, občutljivost kože, otežkočeno dihanje in govor, oslabelost srčne mišice,…

Večjo zaskrbljenost povzroča preveč fosforja v organizmu. Tako povečan vnos fosforja v telo ali slabo delujoče ledvice, pa tudi jemanje biofosfatnih zdravil za preprečevanje osteoporoze lahko povzročijo, da pride v organizem preveč fosforja. To pripelje do znižanja kalcija v krvi, pokaže pa se kot poapnenje ožilja, srca in mehkih tkiv, zniža pa se tudi kostna gostota. Lahko se pojavijo tudi ledvični kamni.

ŽVEPLO

V človeškem telesu je okoli 175 g žvepla (hrustanec, hondroitin, sulfat). Žveplo pogosto imenujejo tudi »mineral lepote«, saj krepi lase, kožo in nohte; zadostne količine žvepla v organizmu pomagajo do lepšega leska las, sijoče kože in bleščeče polti. Pomemben je pri nastajanju rdečih krvničk, je pa tudi bistven za pravilno delovanje imunskega sistema in encimov, vzpostavlja hormonsko ravnovesje v telesu, bistven pa je tudi za zdrave sklepe, vezi in kite.

Dovolj beljakovinsko močna prehrana nam običajno zagotavlja dovolj žvepla. Pomaga jetrom pri izločanju žolča. Sodeluje tudi pri vzdrževanju optimalne ravni kisika za pravilno delovanje možganov in je potrebno za zdrave lase, nohte in kožo. Žveplo prav tako učinkuje proti bakterijskim okužbam, v medicini pa se uporablja za zdravljenje kožnih bolezni.

KLOR

Človeško telo vsebuje klor v oblikah soli – 1,2 g na kg telesne teže. Dnevna prehrana vsebuje dovolj kloridov za zagotavljanje zadostne potrebne količine. Klor in natrij imata pomemben vpliv na ravnovesje vode v telesu.

JOD

Količina joda v telesu je 10-30 mg. Jod je v človeškem telesu koncentriran v ščitnici, saj je bistvena sestavina njenih dveh hormonov in je izredno pomemben za njeno delovanje. Hormoni ščitnice namreč kontrolirajo presnovo.

Tretjino dnevno potrebnega joda človek dobi z vodo, ostalo s hrano.

Pomanjkanje joda lahko povzroči težave s ščitnico, ki se ob primanjkljaju poveča (golša). Povzroča motnje v presnovi, ljudem s povečano ščitnico pa zmanjkuje sape. Simptomi, ki se ob tem pojavljajo so tudi: močna potreba po spanju, depresije, suha koža, tanki lasje in njihovo izpadanje. Težave z žlezo ščitnico vplivajo tudi na delovanje srca, črevesje, presnovo maščob, rast las in razpoloženje.

V prehrani najdemo jod v ribah in drugih morskih sadežih, špinači, ohrovtu, jabolkih, hruškah, polnovrednih žitih in koruzi. Vsebnost joda se pri kuhanju zmanjša za 58%, s peko pa 23%.

ŽELEZO

Železo je mineral, ki je prisoten v vseh telesnih celicah. Dnevna potreba po železu pri odraslem človeku je 1 - 2,8 mg. Absorpcija železa iz črevesja v kri je odvisna predvsem od vrste zaužite hrane. Razmeroma veliko železa je v mesu, zelenjavi, sadju in jajcih, ampak je absorpcija železa iz mesne hrane zelo dobra, iz zelenjave, sadja in jajc pa zelo slaba.

Železo je sestavni del snovi, ki sodelujejo pri razstrupljanju, proizvodnji energije za delovanje telesa, presnovi zdravil in pomagajo imunskemu sistemu pri uničevanju bakterij.

Pomanjkanje železa povzroči slabokrvnost, ki pa nastane pri pretežno vegetarijanski prehrani, zato ga je potrebno v telesu nadomeščati. Razlog za pomanjkanje železa so tudi izguba krvi, povečane potrebe v času nosečnosti, bolezni, ki povzročajo slabšo absorpcijo železa v črevesju (celiakija) in redna intenzivna vadba (do 30% večje potrebe pri telesno aktivnih ljudeh).

KROM

Je nujno potreben mineral, ki skrbi za presnovo maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov. Pomaga pri hujšanju, povečuje vzdržljivost in pomaga preprečevati povišan krvni tlak. Količina kroma v organizmu je odvisna od količine te rudnine v zemlji in s tem posledično tudi hrani. Krom močno sodeluje z inzulinom in mu pomaga pri opravljanju nalog. Pomembno vpliva na vrednost inzulina; kadar telo nima dovolj kroma, potrebuje več inzulina za opravljanje nalog v telesu. Hrana bogata s sladkorjem povzroča močno pomanjkanje kroma. Krom pa ima pomembno vlogo pri uravnavanju sladkorja v krvi in celo zmanjšuje nivo slabega holesterola v krvi.

Pomanjkanje kroma lahko povzroči povišan krvni sladkor in posledično diabetes, zvišan holesterol in krvni tlak ter utrujenost.

MANGAN

Mangan je sestavni del mnogih encimov. Sodeluje pri presnovi sladkorja, podpira gradnjo kosti in strjevanje krvi. Pomemben je za tvorbo hormona tiroksina (hormon žleze ščitnice), pravilno prebavljanje hrane in za normalno delovanje osrednjega živčnega sistema. Sodeluje pri mišičnih refleksih, zmanjšuje živčno razdražljivost, izboljšuje spomin.

Pomanjkanje mangana lahko povzroči izgubo telesne teže, pomanjkanje teka, bruhanje, deformacije okostja, vnetne spremembe na koži, upočasnjeno rast in spremembe na laseh.

V prehrani ga najdemo v stročnicah, zeleni zelenjavi, čaju, žitih, orehih, grahu, pesi,…

MOLIBDEN

Ta mineral omogoča presnovo ogljikovih hidratov in maščob. Odgovoren je za izrabo železa. Molibden bi naj bil pomemben tudi pri varovanju pred zobno gnilobo. Pomaga preprečevati slabokrvnost in vpliva na splošno dobro počutje. V kolikor dnevna prehrana vsebuje predvsem rafinirana živila (beli kruh, sladkor, čiste maščobe) pride do pomanjkanja tega mikroelementa.

V prehrani ga najdemo v stročnicah, temno zeleni listnati zelenjavi in polnovrednih žitaricah.

VANADIJ

Vanadij ni razvrščen kot nujen mikroelement. Prisoten je tako v rastlinah kot živalih, vendar njegova biološka vloga še ni najbolj jasna. Njegovo vlogo v organizmih je težko ugotoviti.

Predvideva se, da je vanadij pomemben za rast in razvoj celic.

Pomanjkanje vanadija povzroča povišane ravni holesterola in napačno uravnavanje krvnega sladkorja.

SILICIJ

Silicij vsebujejo vsa vezivna tkiva v organizmu. Ima namreč veliko sposobnost vezave; veže se v vezna tkiva, kosti in hrustanec. Zadostna količina silicija celice bolje preskrbi z vodo, s tem pa poskrbi za lepšo in bolj napeto kožo in preprečuje gube in celulit. Ker je silicij tudi element kolagena in elastana, koža postane bolj prožna, lasje in nohti so lepši in trdnejši. Ker je bistvena sestavina hrustanca, daje hrustancu pa tudi arterijskim stenam elastičnost.

Pomanjkanje silicija se pokaže na koži, ki postane uvela, zgubana in nečista, lahko se pojavijo krčne žile in celulit, vezivno tkivo postane ohlapno, nohti postanejo mehki in krhki, lasje se cepijo in začnejo izpadati, lahko se pa pojavijo tudi vnetja v ustni votlini.

Človeško telo ne zmore tvoriti silicija, zato ga moramo dobavljati s hrano. Le-tega je v hrani dovolj. Najdemo ga v rjavem rižu, grozdju, repi, ječmenu; v mesu ga skoraj ne najdemo.  

KOBALT

Kobalt je sestavina vitamina B12. Ker je najverjetneje vezan samo na ta vitamin, njegovo pomanjkanje ne moremo nadomestiti z uživanjem kobalta. Zato se priporoča redno uživanje vitamina B12, saj s tem zagotavljamo telesu tudi zadostne količine kobalta.

Vitamin B12 najdemo v mesu, jajcih in mlečnih izdelkih.

NIKELJ

Nikelj se nahaja v vseh tkivih. Iz prebavnega trakta se slabo absorbira, vsega le okrog 10%. V človeškem telesu je približno 10 mg niklja. Največja koncentracija ga je v RNK, zato se predvideva, da je vključen v njeno proteinsko strukturo. Njegova funkcija še ni povsem poznana, zato tudi niso znane potrebe po niklju.

Najbogatejši vir niklja so lešniki in orehi, najdemo pa ga tudi v bananah in breskvah, pa tudi v ječmenu in ovsu.

banner
banner
banner
banner