blank
Vitamini

VITAMIN A - Retinol

Vitamin A je topen v maščobah. Potreben je za rast kosti, reprodukcijo, razvoj zarodka in nastanek posteljice. Zelo pomemben je za normalno delovanje očesne mrežnice. Pomembno vlogo ima za normalno spolno dejavnost in razmnoževanje, pa tudi za razvoj kosti. Izboljšuje rast las in nohtov, pomaga pa odpravljati tudi mozolje, ture in starostne pege.

Pomanjkanje vitamina A lahko privede do nočne slepote in izsušitve oči, v skrajnih primerih pa lahko povzroči tudi trajno slepoto. Pomanjkanje tega vitamina povzroči tudi vnetje kože (dermatitis). Poveča se dovzetnost za različne okužbe.

V kozmetične namene se retinol uporablja za nego zrele kože, saj le-ta postane bolj prožna in manj nagubana.

V prehrani ga najdemo v korenju, ribjem olju, mleku in mlečnih izdelkih, jajčnem rumenjaku, jetrih in smetani.

Dodatek k prehrani OPC + ACE

VITAMIN D

Vitamin D spada med vitamine topne v maščobah, čeprav ima učinke in lastnosti hormona. Ena najbolj pomembnih vlog vitamin D je vzdrževanje optimalne količine kalcija v kosteh s spodbujanjem absorpcije kalcija v črevesju. Vitamin D ima zato izredno velik pomen za normalno rast in mineralizacijo kosti in zob. Nadzoruje rast in odmiranje celic, preprečuje osteoporozo, rahitis in zlome, motnje imunskega sistema, motnje spanja, depresijo, demenco, čezmerno telesno težo, saj nadzira čezmerni vnos hranil uravnava delovanje možganov, vpliva na plodnost, preprečuje občutek utrujenosti in uravnava krvni tlak.

Vitamin D pridobimo z uživanjem hrane bogate s tem vitaminom in zmernim izpostavljanjem sončnim žarkom ob pravilni uporabi zaščitnih sredstev (zadostuje že 5-10 min izpostavljanja sončnim žarkom na dan).

Povečane potrebe po vitaminu D se pojavljajo pri doječih materah in otrocih.

Do pomanjkanja vitamina D pride zaradi hrane, v kateri ni dovolj tega vitamina in premajhne izpostavljenosti sončnim žarkom. Pomanjkanje vitamina D spremeni presnovo mineralov v organizmu, zato lahko povzroči nizko mineralno gostoto kosti in poveča tveganje za izgubo kostne mase, kar lahko privede do osteoporoze in zlomov kosti. Pri otrocih se kaže kot zaostanek v rasti in deformacija skeleta.

V prehrani najdemo vitamin D v mleku in mlečnih izdelkih, svežem pomarančnem soku, ribah in ribjem olju, jetrih in jajčnem rumenjaku.

VITAMIN D3

Vitamin D3 je pravzaprav hormon, zato je zanimivo, da se zanj uporablja naziv vitamin. Naravno nastaja, ko je površina kože izpostavljena sončni svetlobi. Človeško telo pravzaprav proizvaja vitamin D3, vendar večina ljudi ne sintetizira zdrave ravni hranila. Zaradi preobremenjenosti s škodljivimi učinki sonca, ga večina ljudi ne dobi dovolj. Vitamin D3 se ne more proizvajati, če smo izpostavljeni umetnim UV žarkom. Naravna sončna svetloba je edini vir za sintezo vitamina D3 v človeškem telesu. Najvarnejše je jutranje sonce.

Uravnava izločanje kalcija in fosforja preko ledvic in shranjevanje obeh v skeletu.

Hrana, ki je bogata z vitaminom D3: jajčni rumenjak, sardine, skuše, polnomastno mleko, goveja jetra,… bolj ali manj nepriljubljena živila, kar je še en vzrok, da ga v veliko primerih človeški organizem ne dobi dovolj.

Vitamin D3 pomaga telesu absorbirati kalcij in nadzira imunski sistem. Pomemben je tudi za mineralizacijo zob, pravilno delovanje mišic ter pomaga graditi in ohranjati kosti.

Pomanjkanje vitamina D3 lahko privede do večje dovzetnosti na avtoimunske bolezni in raka. S pomanjkanjem vitamina D3 so povezani tudi: ledvični kamni, debelost, sladkorna bolezen tipa 2, luskavica, sindrom kronične utrujenosti, lahko pa prihaja tudi do nihanja razpoloženja in do depresije.

Dodatek k prehrani Prostamed

VITAMIN E

Vitamin E je topen v maščobah. Je pomemben antioksidant in eden pomembnejših vitaminov, saj deluje pozitivno na celoten organizem. Antioksidanti ščitijo celice pred škodljivimi učinki prostih radikalov (ti poškodujejo celice in lahko prispevajo k razvoju bolezni srca in ožilja ter raka). Včasih so ga zaradi spodbujanja delovanja spolnih organov in žlez imenovali kar vitamin plodnosti, danes pa iz nekaterih večjih znanstvenih raziskav prihajajo tudi presenetljivi podatki, da redno jemanje dodatkov vitamina E (v študijah je bila uporabljena oblika vitamina E, ki jo imenujemo alfa tokoferol, in se tudi sicer največkrat uporablja v vitaminskih dodatkih prehrani) varuje pred razvojem raka prostate, ki sodi sicer med najpogostejše malignome pri moških. Zaradi svojih dokazanih antioksidativnih lastnosti so zdravniki doslej predpisovali več vitamina E predvsem za preprečevanje bolezni srca in ožilja ter pri sladkornih bolnikih, ki so zaradi ateroskleroze in posledičnega mašenja žil še posebno ogroženi, zdaj pa vitamin E poleg varovanja pred poškodbami celic s prostimi radikali dokazuje še druge ugodne učinke na naše zdravje. Vitamin E je pomemben za presnovo maščobe, razstruplja telo, krepi odpornost, skrbi za nemoten pretok krvi in uravnavanje krvnega pritiska, izboljšuje mišično storilnost. Ravno tako hrani kožo in jo ohranja vitalno.

V prehrani ga najdemo v: zeleno-listnati zelenjavi, pšeničnih kalčkih, zeleni, zelju, oreščkih, avokadu, olivah, jajcih, koruzi, soji, marelicah…

Uporablja se tudi v kozmetiki (kreme, losioni, sredstva za zaščito pred soncem), saj je znan njegov blagodejen učinek na kožo.

Pomanjkanje vitamina E lahko povzroči majhna porodna teža novorojenčkov ali bolezni, pri katerih je motena absorpcija maščob. Posledice pomanjkanja so: suha, nagubana koža, slabo celjenje ran, utrujenost, motnje koncentracije in razdražljivost. V organizmu se vitamin E lahko regenerira s pomočjo vitamina C.

Dodatek k prehrani OPC + ACE

Dodatek k prehrani Prostamed

 

VITAMIN K

Vitamin K spada med vitamine topne v maščobah. Vpliva na koagulacijo; ena izmed njegovih glavnih vlog je sodelovanje pri strjevanju krvi. Igra tudi pomembno vlogo pri izgradnji kosti in vzdrževanju kostne gostote. Sestavljata ga vitamina K1 (je rastlinskega izvora) in K2 (sintetizirajo ga črevesne bakterije).

Pomanjkanje vitamina K lahko privede do povečanje nagnjenosti k močnim notranjim krvavitvam in motenega strjevanja krvi ob krvavitvah, kalcifikacije hrustanca (nalaganje kalcija in posledična otrditev) in motene presnove kosti. Tveganje za pomanjkanje vitamina K je večje pri novorojenčkih in ljudeh, ki trpijo za boleznimi ledvic. Pomanjkanje se kaže pri krvavitvah dlesni in iz nosu, močnih menstrualnih krvavitvah, ranah, ki se počasi celijo, modricah, pa tudi črevesnih in želodčnih težavah.

V prehrani ga najdemo v solati, cvetači, špinači, zelju, ohrovtu, brokoliju, korenju, grahu, piščančjem mesu, soji in olivnem olju.

VITAMIN C

Vitamin C je vodotopen vitamin. Je eden najpomembnejših antioksidantov in preprečuje škodljive učinke prostih radikalov na organizem. Je edini vitamin, ki ga človek ne more zaužiti preveč; če pa se to zgodi, ga v roku enega dneva izločimo s sečem. Človek sam ne sintetizira vitamina C, zato ga mora pridobiti s hrano; priporočen dnevni odmerek za odraslega človeka pa je 100 mg. Nosečnice in doječe matere ga potrebujejo od 110 – 150 mg, kadilci pa vsaj 150 mg. Pomemben je za sintezo številnih snovi v organizmu (žolčnih kislin, nekaterih hormonov, lipidov, steroidov in kolagena) in pri razgradnji aminokislin. Sodeluje tudi pri presnovi zdravil. Vitamin C deluje protivnetno in pomaga spodbujati obrambni mehanizem telesa, saj krepi imunski sistem. Pomemben je tudi za tvorbo kolagena, za uravnavanje holesterola, za pravilno delovanje možganov, za absorpcijo železa, nujno potreben pa je tudi za razstrupljanje telesa. Vitamin C učinkovito znižuje previsoki krvni tlak, pospešuje celjenje ran, spodbuja razgradnjo maščob ter ščiti žile.

Pomanjkanje tega izredno pomembnega vitamina lahko privede do ogromno težav: večje dovzetnosti za okužbe, prehladna obolenja, upočasnjeno celjenje ran, utrujenost, suha koža, krhki nohti in lasje, krvavitve dlesni ter bolezni zob, nagnjenje k nastanku krčnih žil in hemoroidov,… Kronično pomanjkanje vitamina C lahko vodi celo do obolenja srca in ožilja.

Glavna vira vitamina C sta sadje in zelenjava. Ker je vitamin C zelo občutljiv na zrak in toploto, je pomembno, da sadje in zelenjavo zaužijemo svežo in ga s tem dobimo kar največ. Veliko vitamina C najdemo v kiviju, citrusih, črnemu ribezu, jagodah, papriki, peteršilju, paradižniku, brokoliju, brstičnem ohrovtu,…

Dodatek k prehrani OPC + ACE

VITAMIN B1 - Tiamin

Vitamin B1 je vodotopen. Presežke človeško telo samo izloča. Deluje na živčni sistem in duševno razpoloženje; skrbi namreč za normalno delovanje živčnega sistema, mišic in srca. Sodeluje pri prenašanju dražljajev po živčevju in povečuje zmogljivost spomina. Vitamin B1 pomaga pri presnovi ogljikovih hidratov. Preprečuje tudi slabost in morsko bolezen.

Pomanjkanje vitamina B1 povzroča izgubo apetita, hujšanje, motnje koncentracije in spanca in razdražljivost. Pomanjkanje je pogosto pri otrocih, ki uživajo preveč sladkarij in tudi pri kroničnih alkoholikih.

V prehrani ga najdemo v otrobih, pšeničnih kalčkih, kvasu, svinjini, jetrih, žitaricah, orehih in stročnicah.

VITAMIN B2 – Riboflavin

Vitamin B2 topen v vodi. Njegova glavna naloga je presnova ogljikovih hidratov, skrbi pa tudi za zdravo sluznico. Zagotavlja preskrbo z energijo, saj hrano pretvori v obliko, ki je uporabna za naše celice. Ne skladišči se v telesu, saj neporabljenega telo izloči s sečem, zato ga je potrebno v telo dobavljati vsakodnevno.

Pomanjkanje vitamina B2 povzroča spremembe v presnovi glukoze, aminokislin in maščobnih kislin. Povzroča tudi kožna vnetja in razjede v ustni sluznici. Zmanjšuje nivo telesne energije.

V prehrani ga najdemo v mleku in siru, mesu, jajcih, polnovrednih žitih.

Dodatek k prehrani ASIA CAPS

VITAMIN B3 – Niacin

Vitamin B3 je vodotopen. Sodeluje pri presnovi beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov, skrbi pa tudi za kemične reakcije v celicah. Skrbi za pravilno razporeditev energije v telesu in je potreben za proizvodnjo energije v celicah. Pospešuje rast celic in vpliva na normalno delovanje prebavnega trakta, pomemben pa je tudi za ohranjanje zdrave kože. Sodeluje pri proizvodnji spolnih hormonov

Pomanjkanje vitamina B3 lahko privede do nepravilnega delovanja prebavil in možganov, vnetja žrela in požiralnika, vnetja vaginalne sluznice, izgube spomina. Pomanjkanje se pogosteje pojavlja pri ljudeh, ki ne zaužijejo dovolj beljakovin, npr. dietetiki in kronični alkoholiki.

V hrani ga najdemo v mesu, perutnini, ribah, kvasu, stročnicah, krompirju, rdeči pesi.

VITAMIN B5 – Pantotenska kislina

Vitamin B5 je vodotopen. Skrbi za presnovo ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob, pa tudi za kemične reakcije v celicah. Pomemben je za normalen razvoj osrednjega živčevja. Zmanjšuje škodljive učinke antibiotikov in preprečuje utrujenost, motnje spanja in mišične krče. Nujno je potreben za pravilno delovanje nadledvičnih žlez. Vitamin B5 je občutljiv na toploto, uničujejo pa ga tudi stres, kava in alkohol.

Pomanjkanje vitamina B5 lahko privede do nepravilnega delovanja prebavil in možganov,slabe mišične kondicije, glavobolov, bruhanja, težav pri učenju, in izčrpanosti. Pozna se tudi na koži, saj le-ta postane hrapava. Posledica pomanjkanja je lahko tudi izpadanje las in prehitro sivenje.

V prehrani ga najdemo v otrobih, žitnih kalčkih, mesu, zeleni zelenjavi, kvasu, suhem sadju in orehih.

VITAMIN B6 - Piridoksin

Vitamin B6 je skupno ime za tri sorodne spojine: piridoksin, piridodoksal in piridoksamin. Je topen v vodi. Telo potrebuje vitamin B6 za krepitev obrambnega sistema,  tvorbo protiteles in rdečih krvničk, za tvorbo solne kisline in magnezija ter za pravilno absorpcijo vitamina B12. Sodeluje pri približno 100 fizioloških reakcijah in funkcijah v telesu, vključno s presnovo beljakovin ter pravilnim delovanjem živčnega in imunskega sistema. Prav tako pomaga telesu ustrezno sprejemati beljakovine in maščobe, pomaga preprečevati nastajanje ledvičnih kamnov, motnje v delovanju živčnega sistema, težave s kožo.

Pomanjkanje vitamina B6 lahko privede do slabše kakovosti protiteles, ki se bojujejo proti okužbam in s tem posledično do slabšega imunskega sistema, depresije, nespečnosti,…

V prehrani ga najdemo v perutnini, jajcih, ribah, žitih, soji, lubenicah, meloni, avokadu, mangu, kislem zelju, papriki, špargljih in orehih.

VITAMIN B7 - Biotin

Vitamin B7 je topen v vodi. Glavna njegova naloga je presnova ogljikovih hidratov in maščobnih kislin. Zagotavlja energijo za možgane. Preprečuje težave z absorpcijo v črevesju, sivenje las prav tako pa ohranja zdravo kožo, lase in nohte. Pomaga pri uravnavanju holesterola, saj mu preprečuje nalaganje na stene ožilja. Uničujeta ga alkohol in hormonska kontracepcija.

Pomanjkanje povzročajo antibiotiki.  Simptomi pomanjkanja so: vnetje kože (dermatitis) in ustnic, oslabelost, depresija, pri dojenčkih pa se lahko pojavijo tudi motnje v razvoju.

V prehrani ga najdemo v paradižniku, jajčnem rumenjaku, jetrih, cvetači, stročnicah.

VITAMIN B9 – Folna kislina

Vitamin B9 je vodotopen vitamin. Folna kislina je pomembna pri sintezi in preprečefanju poškodb DNK, sodeluje pa tudi pri biokemijskih reakcijah v telesu. Zelo pomembna je pri rasti v nosečnosti in otroštvu. Uživanje vitamina B9 je še posebej priporočljivo v nosečnosti, ker so folati nujno potrebni za pravilen razvoj hrbtenjače, možganov in lobanje. Če materi folne kisline primanjkuje se zarodkova nevralna cev ne zapre pravilno, kar pa vodi v okvare v hrbtenici, možganih in lobanji. Folna kislina deluje tudi proti depresiji.

Človek sam ne more proizvajati folne kisline, zato je pomembno, da ga dobi s hrano.

Pomanjkanje vitamina B9 lahko povzroči anemijo (slabokrvnost), obolenja prebavnega trakta, zmanjšanje števila vseh krvnih celic, depresijo, drisko, povečano tveganje za prezgodnji porod, pri otrocih pa upočasni rast.

V prehrani ga najdemo v: zeleni solati, brokoliju, fižolu, grahu, špinači, brstičnem ohrovtu, avokadu, bananah, jagodah, pomarančah,…

Dodatek k prehrani ASIA CAPS

VITAMIN B12 - Cianokobalamin

Vitamin B12 je vodotopen vitamin. Zelo pomemben je za delovanje živčevja in možganov in delovanje ščitnice. Ima pomembno vlogo pri dozorevanju rdečih krvničk. Ključen je pri celični delitvi Pomembno vlogo ima tudi pri prebavi in absorpciji hrane. Od količine vitamina B12 v telesu je odvisno tudi človeško razpoloženje, spomin, koncentracija in čustva. Telo ga ne more proizvajati, zato ga moramo dobavljati v telo s hrano.

Pomanjkanje vitamina B12 se lahko čuti v nespečnosti, pretirani utrujenosti, pešanju spomina in koncentracije, razdražljivosti, živčnosti, vrtoglavici, depresiji.

V prehrani ga najdemo v govedini, svinjini, jetrih, mleku in mlečnih izdelkih in jajcih.

banner
banner
banner
banner