blank
Iz seminarja o konoplji

Seminar, ki se je odvijal 25.2.2012 v Hostlu pri mariborski pekarni, je priredil inštitut za razvoj biotske pestrosti in ekološke kulture, Zelena direktiva. Zavzemajo se za večjo rabo industrijske konoplje pri nas, v kmetijstvu, industriji, prehrani in medicini. Kot pionirji te kmetijske panoge pri nas, imajo v najemu njivo, ki jo zaenkrat ročno obdelujejo. Inštitut se »preživlja« s prodajo svojih izdelkov na tržnicah. Prepričani so namreč, da je konoplja širšemu krogu potencialnih kupcev še vedno neznana, zato prezentirajo svoje izdelke vsakemu kupcu posebej. Seminar je bil predvsem agronomske narave, obiskali so ga po večini kmetje, ki razmišljajo o vzgoji industrijske konoplje. Zanimivo je, da je predavateljica že na začetku opozorila, da od takšne vzgoje ni pričakovati nekega ekstra dobička, saj pri nas industrije za predelavo konoplje praktično ni, izvoz v tujino se prav tako ne splača. Pri Zeleni direktivi na uspeh konoplje očitno računajo na dolgi rok.


 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Izdelki iz konoplje. Olje, vrvi, vlakna, različna semena za prehrano.

 

O industrijski konoplji govorimo, kadar vsebnost THC (tetra hidro kanabinol) ne presega 0.2 odstotkov. Nelegalna konoplja, ki se uporablja za rekreativne potrebe, namreč vsebuje od 7, pa tui do 25 odstotkov THCja. Le ta se nahaja v cvetovih, v semenih ne.

Zgodovina konoplje sega daleč v človekovo zgodovino. Človek jo je nujno potreboval za hrano, izdelavo oblačil in jader.  Največjo njeno moč so začeli ugotavljati v srednjem veku. Veljalo je, kdo je obvladoval morje, je obvladoval svet. Anglija je konopljo kupovala od Rusov. Nizozemci so šli še korak naprej, saj so razvili mline na veter in tako še hitreje ločevali vlakna. Konopljo je zatrla šele industrijska revolucija po drugi svetovni vojni. Velikim industrijam, ki so služile z umetnimi vlakni, je bila konoplja velik trn v peti. Zato so jo razglasile za hudičevo zel, tako indijsko, kot industrijsko. Svoje je dodala še farmacija, v nos jim je šlo, da z rastlino niso mogli ustvarjati monopola, kot se to počne z umetno proizvedenimi zdravili.


 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Popolnoma naravna, konopljina izolacija

 

Danes se konoplja počasi vrača. Mediji in internet so uspeli razbliniti zloglasne mite in začeli opevati koristne učinke te rastline. Konoplja ima tudi enega največjih hektarskih donosov, kar pomeni od 10 do 15 ton pridelka na hektar zemlje. Z nekaterimi sortami celo do 20 ton. Pridelek delimo na zeleno listje in cvet, konopljina semena in stebla. Odpadnega materiala praktično ni! Če konopljo uporabljamo za biomaso, za proizvodnjo celuloze, jo lahko žanjemo že po 90-tih dneh, pri čemer gre bolj za košnjo, kot za žetev. Namreč, kadar konopljo pobiramo zaradi semen, je za biomaso že prepozno, takrat začnejo stebla leseneti, vlakna se več ne ločujejo, zato jo je problem žeti in kositi. Pokazali so nam prav simpatičen primer izolacijskega materiala iz konopljinih vlaken. Stebla se v tujini prodajajo po 180 EUR na tono, kar je zelo malo. Pri nas jih nimamo komu prodati. Izvoz pa se ne splača zaradi velikega volumna.

Zelena direktiva načrtuje izgradnjo nekakšnega mini objekta v okolici Maribora, ki bo v celoti iz konoplje. V šali dodajo, če bo koga kaj motilo, se lahko samo z »mulčerjem« zapelje čez.



 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Takole so pogostili prisotne – Ganjara – tako imenovano žganje s konopljo, piškoti, mufini, nalili so nam tudi zelenega čaja….

 

Konopljino seme je izredno kvalitetno in bogato z beljakovinami, z nenasičenimi maščobnimi kislinami, omega3, omega 6, omega 9, vitamini E in D. Seme je priljubljeno tudi v živalski prehrani. Lahko ga luščimo, ga zmeljemo, pražimo in ga uporabljamo kjerkoli v prehrani. Olje je zelo koristno v prehrani, poleg te ga lahko uporabljamo za maziva in v kozmetiki -  kreme, mila, šamponi, eterična olja. Žalostno je, da je pridelovanje semena za nadaljnjo vzgojo v Sloveniji zakonsko nedovoljeno, kar pomeni, da je treba za vsako leto posebej seme za kupiti.

Konoplja se pri nas sadi maja za vlakna. Za rast ni zahtevna, če le ni zemlja zastrupljena oz. onesnažena. Če želimo biomaso, konopljo sejemo zgodaj spomladi, od marca do maja. Za semena jo sadimo junija ali v začetku julija. Za hektar zemlje potrebujemo 20 kilogramov semena. Dobro je, če pred tem vsaj dva ali tri dni dežuje, da je zemlja dobro namočena. Semena lahko sadimo strojno ali jih ročno raztrosimo. Sejemo v razmaku 30 cm. V nekaj dneh pokukajo prvi poganjki, konoplja pa raste tako hitro, da ni nobenih problemov s plevelom. To pomeni, da tudi škropljenje ni potrebno. Rastlina je zelo trdoživa, kar pomeni, da dobro prenaša tako sušo kot čezmerne padavine. Konoplja se ločuje na moške in ženske rastline. Semena so torej le na ženskih, zato je zaradi semen potreba po slednjih večja.
Pridelek moramo pobrati, kadar začnejo nad njim krožiti ptiči. To pomeni, da je seme zrelo, ptice nas pa lahko zelo oropajo pridelka. Naši pionirji so želi ročno.

Zakonodaja: če se odločimo posaditi industrijsko konopljo, moramo najprej izpolniti vlogo. To pomeni, da bo pred žetvijo prišel inšpektor, in vzel vzorec 50-ih rastlin, ki jih bo testiral za THC.



 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Oblačila iz konopljinih vlaken…

 

Proti koncu seminarja je padla še velika agronomska debata, kako nabavljati semena in kje, najpopularnejše sorte industrijske konoplje, izkušnje tega in onega. Videli in otipali smo lahko tudi oblačila iz konopljinih vlaken. Pogostili so nas z odličnimi slaščicami iz konopljinih semen, piškoti, mafini, nalili so nam čaj, v katerem so bili namočeni cvetovi. Pa tudi šilce tako imenovane »ganjare« je lahko vsak poskusil Predavanje je bilo zanimivo kljub temu, da je bilo zelo obsežno. Upajmo, da bo ta poljščina ponovno dosegla staro slavo!

 

David Stamenkovič

 

banner
banner
banner
banner