blank
Uporaba konopljinih vlaken

Industrijska konoplja spada med najstarejše rastline, gojijo pa jo po vsem svetu. Vlakna iz konoplje so najbolj vsestranska vlakna danes prisotna na trgu, saj so iz njih izdelane tako najmočnejše vrvi, kot najboljše in najnežnejše čipke. Izdelki iz konoplje bodo preživeli dlje, kot izdelki iz drugih vlaken. Konopljino vlakno je 3x močnejše od bombaža.

Notranja vlakna stebla konoplje se uporabljajo za oblačila, nogavice in čevlje, jakne, torbe in nahrbtnike, pa tudi za zavese, prte, preproge in oblazinjeno pohištvo. Na pogled in otip so takšna oblačila podobna lanenim in imajo nekatere podobne lastnosti: so trpežna in dobro pralna, izjemno dobro dihajo in delujejo antimikrobno. Zaradi porozne narave vlaken konoplja boljše absorbira vodo, zato ob morebitnem barvanju oblačil dalje kot kateri koli material zadrži barvo. Ta porozna narava omogoča konoplji da "diha". Poleg tega se zrak, ki je ujet v vlaknih, segreva ob telesni temperaturi, zato so konopljina oblačila naravno topla tudi v hladnem vremenu. Konopljino vlakno zagotavlja vso toploto in mehkobo v primerjavi z drugimi naravnimi material, vendar z veliko večjo vzdržljivostjo. Najbolj fino konopljino vlakno je dovolj nežno, da je lahko tkano skupaj s svilo; dejansko se lahko meša tudi z bombažem, lanom pa tudi s sintetičnimi vlakni. Je najdaljše naravno vlakno, odporno na plesni in podobno kot bambusova vlakna, tudi na UV svetlobo. Vlakna iz organske konoplje z vsakim pranjem postanejo mehkejša, saj se vlakna vedno bolj sprostijo. Težava je samo v tem, ker jo v mnogih državah kmetje lahko gojijo le v omejenih količinah.

POMEMBNO: oblačila iz konoplje so primerna tudi za ljudi, ki so občutljivi na kakršne koli kemikalije, saj konoplja raste tudi brez uporabe pesticidov, herbicidov in fungicidov.

Konoplja je izredno učinkovita tudi iz okoljskega vidika. Je zelo enostavna za pridelovanje, saj s svojimi širokimi listi preprečuje sončnim žarkom dostop do tal, zato zavira plevel in ima večje donose na kolobar, kot sta soja in koruza. Znana je po izjemno hitri rasti. Ker za svojo rast ne potrebuje nikakršnih pesticidov konoplja ustvari 250% več vlaken kot bombaž in 600% več kot lan; bombaž porabi več vode in pesticidov kot katerikoli drugi pridelek, zato se zemlja izčrpava. V primerjavi z bombažem so konopljina vlakna daljša, močnejša in bolj sijoča.

Konopljo so gojili že v pradavnini; prvi dokaz, da je bila navzoča v človeški kulturi pa izvira iz kitajske neolitske kulture yangshao, ki je cvetela ob Rumeni reki med 5000 in 3500 pr.n.št. Še pred izdelavo oblačil so iz konopljinih vlaken delali vrvi in mreže za lov. Tudi Grki in Rimljani so jo uporabljali v te namene. V 17. stoletju je ob velikem prometu z jadrnicami konoplja doživela razcvet tudi v Evropi. Zaradi odpornosti proti soli so iz nje izdelovali skoraj vsa jadra, mreže, uniforme in zemljevide.

Trenutno je največja pridelovalka tekstila iz konoplje Kitajska, ki je imela neprekinjeno trgovino s konopljo približno 6000 let.

banner
banner
banner
banner