blank
Revmatoidni artritis (bolečine v sklepih)

Revmatoidni artritis je dolgotrajna bolezen sklepov. Vzrok ni znan, se pa ve, da gre za avtoimunsko bolezen. Sinovialna opna sklepa se postopoma vnema in oteka, zaradi česar pride do vnetja drugih delov sklepa. Kosti, ki jih povezuje sklep, počasi oslabijo, če so težave trdovratne. V hudih primerih je lahko kostno tkivo nazadnje celo uničeno. Navadno so prizadeti mali sklepi v rokah in nogah (predvsem členki rok in nog), lahko pa tudi zapestja, kolena, gležnji ali kolki, ki so sicer bolj dovzetni za artrozo. V mnogih primerih vnetje ni omejeno na sklepe, ampak lahko povzroči bolj splošno vnetje, na primer v srčni mišici, krvnih žilah in tkivih, ki ležijo tik pod kožo.

ZNAKI:

Bolezen se lahko pojavi brez jasnih znakov, da so prizadeti sklepi. Bolnik se tedne ali mesece slabo počuti, je bled in brez volje in teka. Lahko tudi shujša in trpi za bolečinami v mišicah. Šele čez čas se razvijejo težave s sklepi, značilne za revmatoidni artritis. V ostalih primerih pa se znaki v sklepih pojavijo nenadno, brez drugih predhodnih znakov. Prizadeti sklepi prej ali slej pordečijo, zatečejo in so občutljivi na dotik, boleči in okorni so pri gibanju. Okornost je po navadi prva stvar, ki jo opazimo zjutraj, bolečina in okorelost pa izgineta z gibanjem, ko se počasi začnemo premikati.

Nekateri bolniki postanejo slabokrvni in artritični. Vendar pa so znaki in stopnje resnosti močno različni, lahko je prizadet le en ali dva sklepa ali pa se bolezen hitro širi naprej. Nekateri ljudje imajo samo en lahek napad, drugi pa več, kar lahko povzroči tudi vedno večjo invalidnost.

V zelo redkih primerih povzroči stalno slabšanje sklepnega in kostnega tkiva deformacije in oteži normalno življenje.

NEVARNOST:

V težkih primerih se otekli sklepi delno ali popolnoma deformirajo. To lahko povzroči velike neprijetnosti in težave pri hoji, če je prizadeto koleno ali nožni sklepi. Tudi kite lahko postanejo tako slabe, da se pretrgajo, zato določenih gibov ni več mogoče kontrolirati. Če je prizadet vrat, lahko sinhroniziran mehanizem prvih dveh vretenc tako oslabi, da huda okvara hrbtnega mozga povzroči ohromitev ali smrt. Ker bolezen lahko prizadene tudi male arterije, obstaja možnost motenj v prekrvitvi.

KAJ STORITI:

Če upravičeno sumimo, da gre za revmatoidni artritis, se posvetujemo z zdravnikom, ki sklepe pregleda in odredi rentgenski pregled, pa tudi krvne preiskave. Revmatoidni artritis je možno prepoznati tudi na podlagi izvidov opravljenih preiskav, včasih pa je mogoče postaviti zanesljivo diagnozo le z opazovanjem napredovanja bolezni v več tednih ali celo mesecih.

KAKO SI POMAGAMO SAMI:

Sprijazniti se moramo, da gre za trajno stanje. S tem se ne obremenjujmo preveč, ampak upoštevajmo navodila zdravnika in fizioterapevta. Koristno za otrdele sklepe je plavanje v ogrevanem bazenu. Trda žimnica in toplo, lahko pregrinjalo omogočata udobno spanje, ne da bi preveč obremenjevali sklepe.

STROKOVNA POMOČ:

V primerih hudega napada revmatoidnega artritisa vas lahko zdravnik napoti k revmatologu. Pri zdravljenju težkih primerov je pomembno popolno mirovanje. Ostali boste v postelji, dokler znaki ne prenehajo, na sklepe pa boste dobili mehko oblikovane opornice. Kasneje vas v oskrbo prevzame fizioterapevt, ki vas poduči o najbolj koristnih vajah. Morda vam priskrbi tudi odstranljive opornice, ki jih lahko pritrdite na boleče sklepe, kadar ti potrebujejo počitek.

Ne glede, ali je bolezen tako huda, da zahteva občasno hospitalizacijo, vam bo zdravnik predpisal tudi redno jemanje sredstev proti bolečinam. Osnovno zdravilo je navadno aspirin, v visokih odmerkih, do petnajst ali šestnajst tablet dnevno. Vendar bo zdravnik poskušal poiskati sredstvo, ki vam bo najbolj ustrezalo, saj lahko imajo aspirin in druga zdravila neprijetne stranske učinke, najpogosteje na prebavil in/ali sečila.

Bolnikom včasih pomaga tudi operacija. V zgodnjem stadiju revmatoidnega artritisa je učinkovita sinovektomija (odstranitev močno vnete sinovije), če je hudo prizadet samo en sklep. V kasnejših stadijih je včasih možno hudo okvarjen sklep nadomestiti z umetnim. Vendar zdravniki zaradi nevarnosti pri kirurškem posegu svetujejo operacijo le tedaj, kadar so vsa druga zdravljenja neuspešna.

 

 

banner
banner
banner
banner