blank
Hripavost

Hripavost je splošen pojem s katerim opisujemo spremembo glasu. Vzroki so lahko različni. Kadar govorimo, se glasilke povsem približajo. Zrak, ki prihaja iz pljuč povzroči njihovo vibracijo in tako pride do zvoka. Če je zaradi katerega koli vzroka približevanje glasilk onemogočeno, pride do spremembe glasu. Takrat govorimo o hripavosti.

Čeprav so lahko vzroki hripavosti različni, je hripavost najpogosteje posledica akutnega laringitisa ali akutnega vnetja grla. Vnetje grla se običajno pojavlja kot samostojna bolezen. Lahko pa se pojavi tudi kot spremljajoča bolezen pri drugih nalezljivih boleznih. Do vnetja grla pride zaradi oteklosti sluznice v grlu, kar je lahko posledica navadnega nahoda, virusne infekcije zgornjih dihalnih poti ali dolgega govorjenja in kričanja.

Pri običajnem vnetju grla postane glas hripav, zamolkel in tišji. Simptomi vnetja so suho in pekoče grlo, ščegetanje v grlu in siljenje na kašelj in suhi kašelj. Glede na to, da je pri vnetju grla sluznica otečena, oteklina onemogoča popolno približevanje glasilk pri govorjenju. To pa povzroča spremembo glasu in hripavost.

Vnetje grla in  hripavost lahko povzročijo:

  • nagla sprememba temperature,
  • mraz in prehlad,
  • pa tudi prah in dim.

Poleg akutnega vnetja grla, ki v glavnem hitro in samo od sebe mine, obstaja tudi kronično vnetje grla. Kronično vnetje grla je pravzaprav zanemarjeno in slabo zdravljeno akutno vnetje. Najpogosteje se pojavlja pri stalno prehlajenih ljudeh, torej tistih, ki ne pazijo na svoj glas. Pri ljudeh, ki zaradi profesionalnega razloga pogosto naprezajo glasilke, pa tudi pri strastnih kadilcih.

Posledica kroničnega vnetja grla je daljša hripavost. Le ta je najpogostejši vzrok nastanka vozličev ali polipov na glasilkah. Pri starejših ljudeh je vzrok hripavosti pogosto želodčni refluks. Gre za dvigovanje želodčne kisline mimo mandljev in glasilk. Poleg navedenega so lahko vzroki hripavosti tudi ciste, lezije, degenerativne spremembe pa tudi utrujenost.

 

banner
banner
banner
banner