blank
Pozabljeno geslo
Slovar
Vpišite iskalni niz za iskanje!
1. 1,8 CINEOL

Sestavina, ki pomaga pri težjih težavah z dihalnimi potmi.

2. ABRAZIJA

rana, pri kateri je opraskanina ali odrgnina povrhnja (navadno na koži), globlje tkivo pa ni poškodovano, ali je prav neznatno poškodovano.

3. ABSCES

lokalno zapiranje gnoja, ognojek, v katerem se pritisk veča, tako da se ognojek tudi predre.

4. AHA KISLINE

Alfa-hidroksi kisline, prihajajo iz sladkorjev, sadja in mleka.

5. AHG

(antihemofilijski globulin) - posebna beljakovina v krvni plazmi, ki je potreben za strjevanje krvi.

6. AKNE

so pogosta kožna bolezen mladostnikov, ki se pojavlja zaradi zamašitve in vnetja žlez lojnic.

7. AKRILAMID
8. AKUPRESURA

namesto z iglami, kot pri akupunkturi, na določene dele telesa pritiskamo s prsti in rokami. Na ta način preusmrjamo energijo od tam, kjer je je preveč do tam, kjer je je premalo.

9. AKUPUNKTURA

zdravilna metoda, pri kateri zabadajo v kožo igle in jih tam bodisi pustijo ali premikajo več minut. Akupunkturisti zvečine niso zdravniki, obstajajo pa dokazi, da je akupunktura učinkovita metoda za zdravljenje več nevšečnosti, zlasti bolečin, kot je išias.

10. AKUTEN

izraz za bolezen ali bolečino, ki se začne nenadno. Akutne bolezni so navadno kratke in hude.

11. AKUTNA ODPOVED NADLEDVIČNIH ŽLEZ

nadledvični žlezi nenadoma prenehata pridelovati steroidne hormone zaradi bolezni kot je Addisonova bolezen, ali ker nenadoma prenehamo bolniku dajati tablete steroidov. Znaki so huda slabost, zmedenost in tudi kolaps, bolnik se zgrudi.

12. ALERGEN

vsaka snov – na primer živilo, živalska dlaka, pelod, prah, ki navadno ne škoduje, pri občutljivih ljudeh pa izzove alergični odziv.

13. ALERGIJA

katerikoli od različnih simptomov, ki so značilni za odziv na alergen, za katerega je telo ob prejšnjem dotiku postalo preobčutljivo. Alergije so navadno posledice nepravilne reakcije imunskega sistema; nastajajo protitelesa proti navadno docela neškodljivim snovem.

14. ALKALOIDI

so organske spojine z bazičnimi lastnostmi, ki vsebujejo dušik. V zelo majhnih količinah jih zaradi svojih fizioloških in farmakoloških lastnosti uporabljajo kot zdravilne učinkovine v zdravilih.

15. ALOIN

Sestavina aloe vere, ki deluje odvajalno. To dovajalo so v preteklosti uporabljali pri hudih oblikah zaprtosti.

16. ALOPATIJA

zdravljenje z zdravili, ki jih uporablja uradna medicina. Nasprotno je homeopatija.

17. ALT

Alanin aminotransferaza - jetrni encim.

18. AMBLIOPIJA

delna ali popolna slepota brez očitnega telesnega vzroka – na primer slepota, ki včasih spremlja zastrupitev z alkoholom.

19. AMILAZA

encim ki razgrajuje škrob in glikogen.

20. AMINI

centralna priključitev enega najpomembnejših življenjskih kemičnih spojin - aminokisline.

21. AMINOKISLINE

so sestavni del beljakovin in ga lahko najdemo v meso, ribe, mlečne izdelke in zelenjavo, kot so stročjega fižola in celo zrnje.

22. AMNEZIJA

delna ali popolna izguba spomina.

23. ANAFILAKSIJA

splošna alergična reakcija. Anafilaksija povzroči bolezenske znake, ki so lahko blagi (pordelost, koprivnica in astma), pa tudi hudi (kolaps zaradi šoka).

24. ANALGETIK

zdravilo proti bolečinam.

25. ANALGETIK

vsak član skupine zdravil za lajšanje bolečin.

26. ANEMIJA

slabokrvnost.

27. ANESTETIK

zdravilo, ki človeka omrtviči (in s tem tudi občutek za bolečino) pri mnogih zdravilnih in kirurških posegih. Lokalne anestetike, s katerimi odpravimo bolečino le na delu telesa, dajemo z vbrizgavanjem kot na primer pri vbrizgavanju epiduralno ali spinalno ali jih  (bolj poredko) vtiramo ali razpršimo na omejenem področju. Splošni anestetiki človeka omamijo; navadno jih dajejo le šolani zdravniki (anestezisti). Splošne anestetike dajemo tako, da jih bolnik vdihava skozi cevke v maski na obrazu, ali pa jih vbrizgavamo.

28. ANESTEZIST

zdravnik specialist za dajanje anestetikov, ki skrbi za bolnike med operacijo in nekaj časa po njej.

29. ANEVRIZMA

oteklina, ki nastane, če oslabi odsek žilne stene ali stene srca in jo krvni pritisk izboči.

30. ANGIOGRAFIJA

metoda za preiskavo notranjosti žil z vbrizgavanjem – navadno skozi kateter – raztopin, ki so rentgensko vidne. Pretakanje tekočine lahko spremljamo na televizijskem zaslonu, hkrati pa napravimo zapovrstje posnetkov (angiogramov).

31. ANOKSIJA

pomanjkanje kisika. Anoksična tkiva ne morejo pravilno delovati, odmrejo, če so v celoti brez kisika dlje kot nekaj minut.

32. ANOZMIJA

izguba čuta za voh. Tudi čut za okus je prizadet, ker sta čuta med seboj tesno povezana.

33. ANTIBAKTERIČEN

zavira razvoj in uničuje bakterije.

34. ANTIBIOTIK

zdravilo, navadno ga pridelujejo živi mikroorganizmi in deluje proti bakterijskim okužbam.

35. ANTIDEPRESIV

zdravilo za izboljšanje razpoloženja.

36. ANTIGEN

vsaka snov – na primer celične beljakovine strupenega mikroba – ki jo odkrije telesni imunski sistem. Odkrivanje antigena navadno izzove pridelovanje protiteles.

37. ANTIHISTAMINIK

zdravilo proti nekaterim vrstam alergij.

38. ANTIKOAGULANT

zdravilo, ki preprečuje nastajanje krvnih strdkov.

39. ANTIKONVULZIV

zdravilo, ki preprečuje krče ali jih umirja.

40. ANTIMIKOTIK

zdravilo proti okužbam z glivami, kot je sor.

41. ANTIMIKROBNO

splošni izraz za snovi, vključno z zdravili, ki ubijajo ali zavirajo rast mikrobov.

42. ANTISEPTIKI

sredstva, ki preprečujejo rast in razvoj mikrobov.

43. ANTISERUM

s protitelesi bogat serum. Živalsko ali človeško kri lahko uporabimo za pridobivanje antiserumov proti specifičnim okužbam, s čimer začasno priskrbimo zalogo protiteles.

44. ANTITOKSIN

snov, ki nevtralizira učinke toksina.

45. ANTITROMBOTIK

zdravilo, ki preprečuje nastajanje krvnih strdkov.

46. AORTA

glavna arterija.

47. APEKTOMIJA

poseg v zobozdravstvu, s katerim zdravimo kronične zobne ognojke. Uporabijo anestetik in napravijo vrez v dlesen pod okuženim zobom, okuženo zobno korenino odrežejo in ostanek zoba zalijejo.

48. ARGIRIJA

bolezen, ki nastane kot posledica vezave srebrnega pigmenta. Ljudje, ki imajo argiro so zdravi in ​​popolnoma funkcionalen, le da je oseba, da so modro-sivo kožo zaradi srebra deponira v tkivo in kožo.

49. ARITMIJA

nepravilen srčni utrip (prehiter, prepočasen ali nereden).

 

50. ARTERIJA

odvodnica, ki kri odvaja od srca.

51. ARTERIOGRAFIJA

angiografija arterije. Posnetke imenujemo arteriogrami.

52. ARTEROSKLEROZA

poapnenje žil.

53. ARTRITIS

vnetje sklepov in je ena najpogostejših bolezni na svetu.

54. ASCITES

čezmerno nabiranje tekočine v trebušni votlini zaradi sečnih, ledvičnih, jetrnih ali drugih bolezni.

55. ASPIRACIJA

diagnostičen ali zdravilen poseg, pri katerem izsesamo tekočino iz telesne votline s pripravo, kot je brizgalka. Votlina je naravna (na primer trebušna) ali pa nasledek bolezni (na primer ledvična cista).

56. AST

Aspartat aminotransferaza (Transaminaze) -  jetrni encimi.

 

57. ASTMA

kronična bolezen dihal , ki povzroča oteženo dihanje.

58. ATAKSIJA

neuravnanost telesnih gibov zaradi okvare živcev ali možganov.

59. ATEROM

maščobno tkivo, ki nastane na steni arterij kot lisa (imenovana tudi plak), ki arterijo zoži.

60. ATLETSKO STOPALO

srbeče in pekoče glivično obolenje med prsti na nogah.

61. ATREZIJA

prirojena mrenasta ovira na telesni odprtini, kot je zadnjik, ali pa nerazvit odsek prehoda, kot je požiralnik. Atrezija je smrtno nevarna, pogosto pa kmalu po rojstvu oviro lahko kirurško odstranimo ali pa obnovimo manjkajoči prehod.

62. ATRIJ

ena od dveh manjših srčnih kamric (imenovanih tudi avrikuli).

63. ATROFIJA

zmanjšanje obsega celic in posledično tkiv, organov in celotnega organizma.

 

64. AUKSIN

prvi odkrit rastlinski hormon.

65. AVDIOMETRIJA

test za sluh. Pri avdiometriji uporabljamo posebne slušalke v sobi, zavarovani pred zvoki. Meritve sluha zapisujemo na avdiogramu.

66. AVITAMINOZA

pomanjkanje vitaminov.

67. AVRIKULA

1. vidni del ušesa (tudi pina); 2. ušesna mečica.

68. AVTOIMUNSKI

izraz za bolezni, pri katerih telo prideluje protitelesa proti samemu sebi, pri čemer protitelesa tkivo okvarijo. Takšna nepravilnost imunskega sistema povzroči znake avtoimunskih bolezni.

69. AVTOPSIJA

raztelešenje trupla, da bi ugotovili vzrok smrti. Znana tudi kot post mortem.

70. BAKER

mineral ki jo telo potrebuje za izdelavo hemoglobina, mielinom, kolagen in melanina.

71. BAKTERIJE

so mikroskopski živi organimi, s preprosto celično strukturo Nahajajo se  tako v zemlji, vodi in zraku ter v simbiozi z drugimi organizmi.

72. BARBITURATI

zdravila, ki delujejo uspavalno.

73. BARIJEV OBROK

tekočina s kovinskim kemičnim barijem, ki je viden na rentgenskem posnetku. Preiskovanec tekočino spije, nato pa jo zasledujemo po požiralniku z zapovrstnimi rentgenskimi posnetki. Postopek, ki traja približno 10 minut, uporabljamo za odkrivanje bolezni ob prehajanju barija po vsej prebavni cevi.

74. BARIJEVA ENEMA

klistir  s kovinskim kemičnim barijem, ki je viden na rentgenskem posnetku. Zaporedje posnetkov, ki jih napravimo, ko je klistir v črevesu, prikaže obris vrhnjice debelega črevesa in danke. Postopek traja 1 uro.

75. BARIJEVA KAŠA

tekočina s kovinskim kemičnim barijem, ki je viden na rentgenskem posnetku. Preiskovanec tekočino spije, nato jo v naslednjih 2-3 urah opazujemo na zaslonu in napravimo zaporedne rentgenske posnetke. Ko pride barij v debelo črevo, je že preveč razredčen, da bi bil posnetek dober; z barijevo enemo pregledujemo spodnji odsek prebavne cevi.

76. BAZOFILCI

najredkejši levkocit.

77. BENIGEN

izraz za nenaraven tumor, ki pa se ne bo razširil v okolišno tkivo in ne bo vnovič zrasel, ko ga odstranimo.  

78. BENZEN
79. BETABLOKATOR

zdravilo, ki upočasni delo srca in s tem zmanjša krvni pritisk.

80. BEZGAVKA

fižolast organ na stičišču več mezgovnic. V vsaki od več tisoč bezgavk človeškega telesa so tisoči belih krvničk, ki se spopadajo z vdirajočimi mikrobi v mezgi, ko potujejo skozi bezgavko. Bezgavka včasih oteče, če so okužena sosednja telesna področja.

           

81. BILIRUBIN DIR. (direct)
posebna oblika bilirubina, ki nastane v jetrih in izloča z žolčem.

 

82. BIOFEEDBACK

metoda za uravnavanje nehotenih telesnih dejavnosti, kot sta krvni pritisk ali telesna temperatura, z vidnim ali zvočnim znakom na snemalni napravi, na katero je bolnik priključen. Ko ga znak opozori na spremembo krvnega pritiska ali temperature, se bolnik poskuša sprostiti; nadaljnji znak mu pove, ali je sprostitev imela zaželeni učinek. Bolniki, ki se urijo v »biofeedbacku«, ga pogosto uporabljajo v vsakdanjem življenju.

83. BIOPSIJA

 droben koščen tkiva za mikroskopsko preiskavo, ki ga odstranimo kjerkoli iz telesa. Z biopsijo poskušamo navadno ugotoviti, ali je tumor maligen.

 

84. BIURET

beljakovine v urinu.

85. BOLUS

trokovni izraz za grižljaj prežvečene hrane, ko potuje iz ust po prebavni cevi.

86. BOTULIZEM

redka vrsta zastrupitve s hrano; povzroči jo bakterija, ki je navadno v nepravilno konzervirani ali preservirani hrani. Zgodnji znaki – bruhanje, bolečine v trebuhu, dvojni vid – se začne že nekaj ur po uživanju kontaminirane snovi. Včasih ima zastrupljenec hude težave z dihanjem; smrtna nevarnost je velika.

 

87. BRIS

kužna snov za bakteriološko preiskavo

88. BRIZGALKA

priprava za vbrizgavanje ali odvzemanje tekočine ali zraka iz telesnih votlin ali tkiva.

89. BRONHITIS

vnetje sapnic z bolečinami v prsih in oteženem dihanju.

90. BRONHOSKOPIJA

diagnostična metoda, pri kateri potisnemo skozi žrelo prožen endoskop s sistemom za osvetlitev (bronhoskop) in preiščemo poti  (sapnice) v pljučih. Sodobni bronhoskopi so tanki in prožni. Poseg navadno ne povzroča posebnih nevšečnosti.

91. BUŽIJ

cevka ali paličast instrument iz prožnega ali trdega materiala. Bužiji so pravšni za raziskovanje telesnih ustij ali za razširjanje preozkih kanalov (kot na primer pri bolnikih z zoženjem v požiralniku).

92. BYPASS

obvod ali premostitev, ki nadomešča obolelo žilo

93. CELICA

najmanjša gradbena enota telesnih tkiv. Vsaka celica ima jedro z dednimi podatki v citoplazmi v kateri prevladujejo beljakovine. Različna tkiva gradijo različne vrste celic in v človeškem telesu je več bilijonov celic.

 

94. CENTRIFUGA

naprava, s katero ločujemo mešanice težje snovi od lažjih. Ločevanje dosežemo z naglim vrtenjem, pri katerem je sila težnosti večja za težje snovi. .

95. CEREBRALEN

velja za zgradbo ali delovanje možganov ali pa je z njim v zvezi.

 

96. CEREBRALNA ANGIOGRAFIJA

angiografija žil, ki preskrbujejo možgane. Nastali posnetki (cerebralni angiogrami) lahko nakazujejo nevrološke bolezni ali bolezni ožilja, kot so tumorji ali anevrizme.

97. CIANOZA

pomodrelost kože zaradi čezmerne količine hemoglobina brez kisika v krvi.

98. CIKLOTIMIJA

prirojeno nagnjenje, da človeku razpoloženje pogosto niha od vznesenosti do hude potrtosti brez neposredne povezave z zunanjimi dogodki. Ljudje s ciklotimičnim temperamentom niso neizogibno duševno bolni

99. CILIJI

drobni laski na površju sluznic, ki odevajo sapnik in sapnice. Valovito gibanje cilijev poganja iz pljuč sluz, delce prahu in bakterije.

100. CINK

bistven mineral, ki je pridobljen iz hrane in ima največjo koncentracijo železa v telesu.

101. CISTA

1. vsaka votlina, odeta z varovalno celično steno ali ovojnico, ki jo izpolnjuje tekočina ali poltekoča tvarina; 2. predpona cist pogosto pomeni specifično mehur kot pri cistisu; 3. varovalna oblika z ovojnico, ki si jo nadenejo mnogi mikrobi in paraziti.

102. CISTEIN

aminokisline, osnovne sestavine beljakovin telesa.

103. CISTITIS

bakterijsko vnetje sluznice mehurja.

104. CISTOGRAFIJA

diagnostični poseg, pri katerem dobimo rentgenski posnetek (cistogram) mehurja tako, da prehaja vanj rentgensko vidna raztopina.

105. CISTOGRAFIJA OB MOGRENJU

diagnostični postopek za opazovanje delovanja mehurja med mokrenjem z zapisovanjem delovanja sistema na rentgenski posnetek, ki ga imenujemo cistogram ob mokrenju. Postopek opravljajo pogosto ob koncu intravenske pielografije (IVP) IN NI BOLEČ. Včasih vbrizgamo rentgensko vidno raztopino v mehur prek katetra skozi sečnico; postopek traja približno 30 minut in ga lahko spremlja neugodje.

 

106. CISTOSKOPIJA

 endoskopija mehurja s cistoskopom, ki ga potisnemo po sečnici. Cistoskopijo opravljajo navadno v splošni omami in preiskovani mora ostati čez noč v bolnišnici.

107. CITOSTATIK

zdravilo, ki zavira rast in razmnoževanje celic in se uporablja pri rakavih obolenjih.

108. CK

encim kreatin kinaze.

109. CT

za »računalniško okrajšava aksialno tomografijo«, možganski »scan«, neboleč diagnostični postopek, pri katerem napravimo na stotine rentgenskih posnetkov s kamero, ki se vrti okrog glave. Slike sprejema računalnik, ki jih integrira in prikaže strukture v lobanji.

110. ČANKAR

zagnojena, vendar neboleča oteklina. Čankarji so zvečine – pa ne vsi – zgodnje znamenje sifilisa.

111. ČRESLOVINE ali TANINI

rastlinske spojine, ki vežejo in zvijajo proteine.

112. DALJNOVIDNOST

je motnja vida, ki nastane zaradi nepravilne oblike zrkla. Ne vidimo izostrene slike bližnjih predmetov.

113. DEHIDRACIJA

razmere v telesu, ki nastanejo zaradi pretirane izgube vode, pogosto zaradi hudega bruhanja ali driske. Lahko spoznavni znaki dehidracije so udrte oči, nagubana koža, suha usta in pri dojenčkih udrte fontanele.

114. DEHIDRACIJA

ali izsušitev, pomeni pomanjkanje vode v telesu.

115. DELIRIUM TREMENS

skupina znakov, ki nastanejo, če se alkoholik vzdrži pijače dan ali dva (včasih pa tudi brez abstiniranja). Znaki so različno hudi, od tresenja udov do čutnih prevar, pogosto prividi mrčesa, ki da se prizadetemu plazi po telesu.

116. DELOVNA TERAPIJA

pomaga bolnikom s praktičnimi nalogami, kot so pletenje, lončarstvo, kuhanje itd. – zlasti žrtvam po hudih nesrečah ali duševnim bolnikom – da se pripravijo na vsakdanje življenje na domu ali pri delu. Delovna terapija lajša tudi enoličnost ljudem, ki živijo dolgo v domovih ali v bolnišnicah za duševne bolezni. Ljudje, ki nadzorujejo to vrsto zdravljenja, so delovni terapevti.

117. DEPO

medicinski izraz za dajanje zdravila tako, da bi učinkovalo postopno dalj časa. Primer depo zdravil, ki naj postopoma ponikajo v krvna obtočila, so spolni hormoni, inzulin in nekateri trankvilizanti.

 

118. DEPRESIJA

čustvena motnja, ki vpliva na razpoloženje, samozavest, počutje, vedenje,…

119. DERMATITIS

(ekcem) vnetje kože, ki je posledica alergij ali drugih zunanjih dejavnikov.

120. DESENZIBILIZACIJA

1. postopek, pri katerem alergični ljudje dobivajo majhne odmerke snovi (navadno z vbrizgavanjem), ki jim povzročajo alergične odzive, da bi postali proti njim odporni; 2. podobno zdravljenje ljudi s fobijami (bolezenskimi strahovi): po ponovnem izpostavljanju vedno izrazitejšim slikam stvari, ki se je bojijo, naj bi se jo »naučili« prenašati.

121. DIALIZA

metoda za umetno odstranjevanje odpadnih snovi iz telesa s čiščenjem krvi (hemodializa) ali trebušne votline (peritonealna dializa ). Z dializo nadomestimo nezadostno delovanje bolnih ledvic. Vse umetne ledvice uporabljajo to ali ono vrsto dialize.

122. DIASTOLA

 doba srčnega cikla, ko se preka razteza in polni s krvjo. Diastoličen krvni pritisk je manjša številka, ki jo dobimo pri merjenju krvnega pritiska.

123. DIATERMIJA

uporaba električnega toka z veliko frekvenco za segrevanje telesnih tkiv. Tok, ki gre skozi drobne elektrode, lahko sežge tkivo, ki se ga dotaknejo, in ga zato lahko uporabljamo kot nekakšno nekrvavo kirurgijo. Toplotna diatermija, ki jo uporabimo na širših predelih, ublaži bolečino.

124. DILATACIJA

razširjenje prehodov ali telesnih ustij z bužijem ali zdravili ali s sprostitvijo zožujočih sten ali obkrožajočega tkiva.

125. DIOKSIN
126. DIS

predpona, ki pomeni nekaj bolečega, težkega in/ali nenormalnega. Na primer dismenoreja (boleče mesečno perilo), disfagija (boleče in/ali težko požiranje), disurija (boleče in/ali težko mokrenje).

127. DIURETIK

vsaka snov, ki poveča pridelovanje seča in s tem manjša količino vode v telesu.

128. DIURETIK

snov, ki nam pomaga pri izmet vode in toksinov iz telesa preko sečil.

129. DROGA

surovina za pripravo zdravilnih pripravkov.

130. EDEM

oteklina tkiva zaradi nastajanja vode, navadno na gležnjih. Oteklo tkivo se udre (ostane ugreznina), če pritisnete nanj s prstom.

131. EFUZIJA

izlivanje tekočine na nenavadnem kraju med sosednjimi tkivi, ki se normalno dotikajo – na primer med pljuči in plevro ali na stičišču kosti v sklepu.

132. EHOKARDIOGRAFIJA

 uporaba ultrazvoka za preiskavo strukture srca. Valovi so usmerjeni proti srcu skozi prsni koš, ehokardiogram pa prikazuje izsledek grafično.

133. EKG

okrajšava za elektrokardiogram.

134. EKSCIZIJSKA BIOPSIJA

kirurško izrezanje tumorja ali koščka kože, ki je morda maligen. Če pokaže mikroskopska preiskava, da je izrezano tkivo maligno, bodo včasih zdravili bolnika z zdravili proti raku ali dioterapevtsko.

135. EKSCIZIJSKA BIOPSIJA

kirurško izrezanje tumorja ali koščka kože, ki je morda maligen. Če pokaže mikroskopska preiskava, da je izrezano tkivo maligno, bodo včasih zdravili bolnika z zdravili proti raku ali dioterapevtsko.

136. EKSKRECIJA

izločanje odpadnih snovi iz telesa z normalnimi dogajanji, kot sta iztrebljanje ali mokrenje.

137. EKSTRAKT
138. EKT

elektrokonvulzivno zdravljenje.

139. ELEKTROKARDIOGRAFIJA

neboleča metoda, s katero dobimo grafični zapis (elektrokardiogram, EKG) električnih dražljajev, ki prehajajo skozi srce in uravnavajo njegovo delovanje. Majhne spremembe zaznamo, ko srce utripa, srčne bolezni pa spremenijo njihovo pravilno obliko. Elektrokardiografijo napravijo s kovinskimi ploščami, ki na telesni površini zaznajo in zapisujejo električne spremembe.

140. ELEKTROKONVERZIJA

postopek, pri katerem nepravilen srčni ritem uravnavamo s tem, da pošljemo skozi srce električni tok. Defibrilacija je vrsta elektrokonverzije.

 

141. ELEKTROKONVULZIVNO ZDRAVLJENJE

zdravljenje  depresije tako, da pošljemo bolniku v splošni omami skozi možgane električni tok. Takšno zdravljenje (tudi EKT) ponavljamo večkrat v tedenskih presledkih. Možna stranska učinka tega zdravljenja sta dremavost in nekaj izgube spomina za novejše dogajanje.

142. ELEKTROLIZA

prehajanje električnega toka skozi droben predel telesnega tkiva. Navadno z elektrolizo odstranjujejo nezaželene telesne dlake.

143. ELEKTROMIOGRAFIJA

diagnostična metoda, pri kateri položimo kovinske sonde na kožo ali jih zabodemo vanjo, da bi odkrili električno dejavnost mišic med krčenjem. Bolezni mišic ali njihovih živcev očitno spremenijo takšne dejavnosti.

144. EMBOLEKTOMIJA

nujen kirurški poseg za odstranitev čepa (embolusa), ki je povzročil embolijo. Uspešna embolektomija obnovi pritekanje krvi v prizadeto tkivo, kjer je primanjkuje.

145. EMBOLIZEM

nenadno začepljanje žile zaradi zagozdenega embolusa (ime za krvni strdek ali drug tujek, ki potuje po krvi).

146. ENCIMI

snovi, ki so telesu nujne za kemična spreminjanja (na primer pri izgorevanju sladkorjev za pridobivanje energije ali pri razkrajanju hrane v prebavilih). Zgled je pepsin v prebavnih sokovih.

147. ENDOSKOP

priprava, ki zdravniku omogoči, da pogleda v telesno votlino, notranjost fotografira in (kadar je to zaželeno) odvzame košček tkiva ali odstrani manjši tumor. Temeljna priprava je cev, opremljena s svetilko in sistemom leč.

148. ENDOSKOPIJA

 vsak poseg z endoskopom. Izraz uporabljamo najbolj splošno za preiskavo požiralnika, želodca ali dvanajstnika. Posebna imena imajo endoskopije drugih telesnih področij.

149. ENEMA

tekočina, vlita v danko (klistir) skozi cevko ali z brizgalko; človek tekočino nekaj časa obdrži, nato pa jo iztrebi ali odtoči. Z dristili zdravimo (na primer pri lajšanju zapeke) ali jih uporabljamo v diagnostične namene (kot pri barijevi klizmi).

150. EOZINOFILCI

vrsta belih krvnih celic.

151. ERITROCITOV

rdeče krvne celice so v kostnem mozgu in vranici, in služijo za transport kisika.

152. ESKULIN

glikozid, ki se v glavnem nahaja v lubja kostanja konja, in ima lastnost, da absorbira ultravijolične žarke sonca.

153. ESTRI

organske spojine, ki nastanejo v reakciji med alkoholom in kislinami.

154. ESTROGEN

eden poglavitnih spolnih hormonov, ki uravnava ženske spolne značilnosti. Estrogen pridelujejo pri ženski jajčniki. Pri moškem nastajajo majhne količine tega hormona v modih. Umetni estrogeni so sestavina mnogih vrst kontracepcijskih tablet in jih uporabljamo tudi pri zdravljenju s hormoni.

 

155. ETERIČNA OLJA

rastlinski izvlečki z značilnim vonjem.

156. FEBRILEN

izraz za stanje, ko je telesna temperatura povečana.

157. FENOLI

aromatske spojine v mnogih rastlinah, ki jih lahko uporabljamo kot razkužilo.

158. FENOLNE KISLINE

nahaja izključno v zunanjih plasteh rastlin, zlasti žitaric in želje.

159. FIBRIN

netopljiv protein v krvi, ki se strdi. Fibrin povezuje krvničke in s tem zamaši vsako naključno razpoko v krvni žili.

160. FISTULA

nenormalen prehod iz telesne votline v drugo votlino ali na telesno površje.

161. FITONCIDI

antibiotici biljnog porijekla.

162. FITOSTEROL

sestavina, ki, ko so prisotne v velikih količinah v telesu, znižuje raven holesterola v krvi, spodbuja imunski sistem in zmanjšuje tveganje za nekatere oblike raka.

163. FIZIOTERAPIJA

uporaba fizikalnih ukrepov, kot so telesne vaje, segrevanje in masaža za zdravljenje bolezni. Fizioterapijo opravljajo šolani zdravstveni delavci, fizioterapevti. Zanjo so zlasti pravšnje bolezni, kot so artritis, pljučne bolezni in nasledki nekaterih poškodb.

 

164. FLAVONOIDI

rumeno barvilo raztopljeno v rastlinskem celičnem soku, ki deluje antioksidativno.

165. FLUOROZA

lisavost zobne sklenine pri ljudeh, ki so doraščali v krajih, kjer so bile v vodi čezmerne količine fluorja. Količina umetno dodanega fluroida pitni vodi, ki naj pomaga preprečevati zobno gnilobo, je majhna in ne more povzročiti fluoroze.

166. FOLIKEL

1. droben mešiček ali žep, kot so mešički lasnih čebulic na telesni površini ; 2. včasih tudi ime za bezgavko.

167. FONTANELA

mečava na lobanji dojenčkov zaradi rež med lobanjskimi kostmi. Reža omogoči, da se lobanja med porodom spreminja; sklene se 12-18 mesecev po rojstvu.

168. FOSFATIDI

lipidi, ki vsebujejo fosforno kislino.

169. FOTOFOBIJA

moteča bolečina v očeh ob svetlobi. Fotofobija je pomemben znak nekaterih bolezni živčevja, kot je meningitis.

 

170. FOTOTERAPIJA

zdravljenje bolezni z izpostavljanjem ultravijoličnemu sevanju za določen čas več dni zapored ali dlje. Včasih zdravijo s fototerapijo hudo zlatenico novorojenčkov in luskavico odraslih ljudi.

171. FRUKTOZA

sadni sladkor najdemo v sadju, sokove, medu, fruktoza koruza sirupi, sok koncentrate, snack.

172. FULGURACIJA

uničenje nenaravnih tkiv, kot je rakav tumor na vrhnjici mehurja ali v danki, z električnim tokom.

173. GALAKTOZA

manj znana vrsta sladkorja najdemo v mlečnih izdelkov, sladkorja, sladkorne pese, pnevmatik in sluz.

174. GAMA - GT

Gama-glutamil transferaze - encim, prisoten v vseh celicah, razen v mišicah.

175. GEN

najmajša enota informacije, ki nosi kodo za pridelovanje posameznih proteinov. Proteini so posredno ali neposredno zidaki vseh telesnih sestavin in presnovnih dejavnosti, geni pa prenašajo vse podatke za telesne in duševne značilnosti vsakega živega bitja.

176. GENETSKO INŽENIRSTVO

spretno ravnanje z genetsko tvarino v organizmu, da bi spremenili normalni vzorec dednih lastnosti. S takšnim inženirstvom lahko reprogramiramo bakterije, da pridelujejo umetne človeške hormone, kot je inzulin.

 

177. GERIATER

zdravnik specialist za bolezni ženskih spolovil. Ginekologi ne zdravijo bolezni, kot je rak dojke, navadno pa so hkrati specialisti za porodništvo in ginekologijo.

 

178. GERMANIJ

povezati element, ki ima antioksidativne lastnosti, kot katalizatorji kisika, električne stimulacije in imunološko poživilo.

179. GINGIVEKTOMIJA

zobozdravniški poseg, pri katerem odstranijo bolne odseke dlesni. Rano navadno prekrijejo z varovalno obvezo, ki jo puste na rani več dni, da se zaceli.

180. GINSENOZID

deluje kot naravni adaptogene v telesu, kar pomeni, da lahko telo prilagodi na stres na naraven način.

181. GLIKOZIDI

so zelo razširjeni v rastlinah. Veliko pigmenti so glikozidi.

182. GLOBULINI GAMA

krvni proteini, med katere uvrščamo tudi protitelesa. Globuline gama pridobivamo iz krvi krvodajalcev in jih lahko uporabimo za preprečevanje in zdravljenje bolezni, kot je hepatitis.

183. GLUKOZA

krvni sladkor.

184. GLUTEINSKA KISLINA

zelo pomembna aminokislina, saj ima (skoraj) vse človeške beljakovine.

185. GRANULOM

zaradi zobne proteze trda, bleda oteklina, ki včasih nastane ob robu zobne proteze zaradi nenehnega rahlega draženja, ali drgnjenja izrabljene ali slabo prilagojene proteze.

186. GUAIACOL

citat katrana, ki se uporablja kot izkašljevanje.

187. HAMAZULEN

nastane pri kuhanju ali destilaciji iz seskviterpenskega laktona matricina.

188. HbA1c

Ko sladkorna bolezen vodi do povečane proizvodnje HbA1c. Določanje HbA1c je indeks za nadzor glukoze v krvi v daljšem časovnem obdobju.

189. HDL

celic, dvigne odveč holesterola iz krvi in tkiva in ga nosite v jetru. Naziva je še vedno "dober holesterol".

190. HEAFOV TEST

metoda za ugotavljanje, ali je človek imun proti tuberkulozi (bodisi zaradi cepljenja ali pa zato, ker je že prebolel kakšno obliko bolezni). Podlaket narahlo zbodemo z obročem odtisov, prevlečenih z izvlečkom bacilov, ki povzročajo tuberkulozo. Testirani človek je imun proti TBC, če se odtisi zlijejo v rdečo liso v približno treh dneh.

191. HEMATOLOG

specialist za zdravljenje bolezni krvi, kostnega mozga in bezgavk.

192. HEMATURIJA

medicinski izraz za kri v seču.

193. HEMODIALIZA

metoda za umetno odstranjevanje odpadnih snovi iz telesa s čiščenjem krvi ali trebušne votline.

194. HEMOGLOBIN BELJAKOVINSKA SPOJINA V KRVI.

Hemoglobin prenaša kisik iz pljuč v telesna tkiva; navzoč je le v rdečih krvničkah in daje krvi značilno barvo.

 

195. HEMORAGIJA

medicinski izraz za krvavitev, ki je notranja (v telesno votlino) ali zunanja (iz kože ali telesne odprtine).

196. HERNIJA

izboklina tkiva (kila), kot je črevesni odsek, ki moli skozi nenavadno špranjo med mišicami. Odprtina je lahko nasledek slabosti mišičja ali slabosti, ki je nastala zaradi zunanje sile, kot pri poškodbi.

197. HIDROKORTIZON

vrsta steroida.

198. HIPER

predpona, ki pomeni »nad« ali »visok« (kot pri hipertenziji, to je visok krvni pritisk).

199. HIPERBARIČEN

izraz za tlak, ki je večji kot navaden atmosferski tlak.

200. HIPNOTIKI

zdravila za uvedbo sanj, ki je za zdravljenje nespečnosti.

201. HIPO

predpona, ki pomeni »pod«  ali »nizek« (kot pri hipotenziji, to je nizek krvni pritisk).

202. HIPOGLIKEMIJA

nenaravno majhne količine sladkorja v krvi. Antidiabetično zdravilo zmanjša količino sladkorja v krvi.

 

203. HIPOVOLEMIČEN

izraz za šok, ki ga povzroči hipovolemija (izguba telesne tekočine). Hipovolemični šok je lahko nasledek hude krvavitve, vendar se lahko volumen krvi hudo zmanjša, če kri mezi iz hudih opeklin ali pri nezadržnem bruhanju.

204. HIROPOD

nemedicinski strokovnjak za zdravljenje blažjih težav z nogami.

205. HIROPRAKTIKA

zdravilni sistem, pri katerem na silo premikamo kosti v sklepih, da bi dosegli zdravilen učinek. Hiropraktiki navadno niso zdravniki.

206. HIRSUTIZEM

kemična snov, ki se sprošča v telo pri alergičnem odzivu in povzroči različne znake. Pogosten znak je razširjenje in večja prepustnost drobnih žil, nasledek pa je oteklina okolišnega tkiva in izcejanje tekočine. Drug zelo pogosten znak je srbež.

207. HISTAMIN

naravna sestavina mnogih živil, kot so ribe, salama, sir, rdeče vino, pivo in kislega zelja.

208. HLAPLJIVA OLJA

visoko koncentrirana mešanica različnih organskih spojin se pridobiva iz določenih delov rastlin.

209. HOLECISTOGRAFIJA

diagnostična metoda za preiskavo notranjosti žolčnika in žolčevoda. Preiskovani vzame tableto rentgensko vidne snovi, nato jo fotografirajo, ko se zbere v žolčniku in odhaja po žolčevodu. Rezultate prikazuje zapovrstje posnetkov (holecistogramov). Navadno opravijo holecistografijo pri bolniku kar ambulantno in traja približno 30 minut.

210. HOLESTEROL

kemična snov, podobna steroidom v nekaterih živilih, zlasti v živalskih maščobah, jajcih in mlečnih izdelkih. Čezmerno količino holesterola v telesu povezujemo z aterosklerozo; preveč holesterola v žolču lahko povzroči žolčne kamne.

211. HOLIN

učinek na zdravila za zniževanje lipidov, lipidov ali rezerve v telesu, predvsem v jetrih.

212. HOMEOPATIJA

zdravljenje bolezni s skrajno majhnimi odmerki posebej pripravljenih zdravil, ki bi v večjih odmerkih zdravim ljudem povzročili znamenja same bolezni. Ustaljeno zdravljenje imenujemo alopatijo; homeopatsko zdravijo redki zravniki.

213. HOREA

nehoteni telesni gibi, ki so krčeviti, zapleteni, vendar usklajeni. Vzrok je poškodba možganov in ne mišična blezen.

 

214. HORMON

snov v krvi, ki uravnava delovanje nekaterih telesnih organov ali tkiv. Učinki hormonov in telesni deli, na katere delujejo, se razlikujejo glede na vrsto hormona. Večino hormonov pridelujejo posebne žleze, endokrine žleze; čim večja je koncentracija specifičnega hormona, tem aktivnejše je delovanje ali so delovanja, ki jih uravnava.

 

215. HORMONSKO ZDRAVLJENJE

dajanje hormonov kot zdravil, da bi nadomestili hormone – navadno zaradi motnje endokrine žleze – ki jih telo naravno ne prideluje. Hormone lahko vbrizgavamo ali jih dajemo kot tablete, jemati pa jih je treba redno, navadno vse življenje. Najbolj znana primera zdravljenja s hormoni sta zdravljenje diabetesa z inzulinom in zdravljenje težav ob meni z estrogenom.

216. HOTEN

navadno izraz za vsako telesno dejavnost, ki jo uravnavamo zavestno, zlasti pa za mišice, ki premikajo roke in noge.

217. ICNIRP

Mednarodna komisija o zaščiti od sevanja

218. IDIOPATIČEN

izraz za bolezni ali bolezenske znake, za katere ne prepoznamo vzroka.

219. IMOBILIZACIJA

utrditev prelomljenih kosti ali poškodovanega sklepa v pravilnem položaju, da bi pomagali celjenju in preprečili hujši premik. Pri tem postopku navadno uporabljamo ruto ali opornice z mavcem, včasih je treba operirati in ravnati prelome s kovinskimi opornicami, ki jih pritrdimo neposredno na kost.

220. IMUNOST

odpornost, ki se razvije proti bolezni. Imunost si lahko pridobimo naravno, ali s cepljenjem

221. IMUNOSUPRESIV

zdravilo, ki ovira telesno imunost. Zlasti je uporabno pri zdravljenju avtoimunskih bolezni in pri presajevanju organov.

222. IMUNSKI SISTEM

naravne telesne naprave za spoznavanje in uničevanje vdirajočih mikrobov ali tujega tkiva. Imunski sistem temelji na delovanju belih krvničk. Različne vrste belih krvničk lahko pridelujejo protitelesa ali neposredno napadejo vdiralce. Imunski sistem lahko tudi sam povzroča težave (najpogosteje alergije in avtoimunske bolezni), kadar ne deluje pravilno; težave dela tudi pri presajevanju telesnih organova.

223. INFARKT

predel tkiva, ki je odmrl zaradi pretrganja preskrbe s krvjo; navadno je vzrok zaradi tromboze ali embolije zamašena žila.

224. INFLAMACIJA

odziv telesnih tkiv na poškodbo (vnetje) – na primer zaradi udarca, okužbe ali avtoimunske bolezni. Prizadeto tkivo pordi, je na dotik vroče in boleče zaradi povečanega pritekanja krvi; to so odzivi na kemične in živčne dražljaje s poškodovanega mesta. Pritekanje dodatne količine krvi pomeni veliko število belih krvničk, ki se lahko spoprimejo z okužbo in odstranijo odmrlo tkivo; prinaša tudi dodatna hranila, da pospeši popravljanje in naglo celjenje.

 

225. INKOMPETENCA

medicinski izraz za zaklopko (v obtočilih ali prebavilih), ki se ne zapira tesno.

226. INKUBACIJSKI ČAS

časovni presledek od trenutka okužbe do prvih bolezenskih znakov. V tem času se mikrobi, ki povzročajo bolezni, razmnožujejo, vendar so zvečine še maloštevilni in ne povzročajo znakov. Inkubacijski časi so od nekaj dni (na primer pri gripi) do več mesecev (na primer pri nekaterih vrstah hepatitisov).

227. INOKULACIJA

vbrizgavanje cepiva v telo (raztopina z oslabljenimi ali spremenjenimi sevi mikrobov, ki povzročajo bolezen). Namen je oskrbeti odpornost proti bolezni tako, da spodbuja pridelovanje protiteles in da se pri tem ne povzročijo hudi znaki. Pogosto uporabljamo izraz »vakcinacija« kot soznačnico za »inokulacijo«.

228. INSEKTICID

kemična snov, ki izbirno ali splošno uničuje mrčes.

 

229. INSEKTICID

kemikalija ki ubija žuželke.

230. INSUFLACIJA

črpanje zraka ali hlapov v telesno votlino. Insuflacija je koristna na primer pri iskanju vzroka za jalovost; ovira v Fallopijevih jajcevodih očitno preprečuje tudi potovanje jajca v maternico, če plin, črpan v maternico, ne uhaja v trebušno votlino.

 

231. INTENCIJSKI TREMOR

vidna tresavica, zlasti v zgornjem udu; nastane le, kadar se prizadeti del telesa začne gibati. Intencijski tremor je znak nekaterih bolezni živčevja, kot Friedreichova ataksija.

232. INTRAVENSKA PIELOGRAFIJA (IVP)

diagnostični postopek, pri katerem vbrizgnemo v veno raztopino, ki je rentgensko vidna, da preiščemo mokrila z zapovrstnimi posnetki, pielogrami. IVP traja 1 – 2 uri, ni boleča, vendar čuti bolnik nekaj minut po injekciji rahlo omedlevico.

233. INTRAVENSKI

 vboden ali navzoč v veni. Intravensko hranjenje na primer je vbrizganje hranil v kri po kapljicah.

234. IONIZIRANI KALCIJ

ima številne funkcije v telesu: bistvenega pomena za ohranjanje žilni tonus, krčenje/sprostitev mišic in prenos živčnih impulzov, je bistvenega pomena za izločanje želodčnega soka in lajša nespečnost.

235. IREPONIBILEN

izraz za kilo, prelomljeno kost ali zvinjen sklep, ki jih ne moremo uravnati v prvotni položaj.

236. ISHEMIJA

izraz za kilo, prelomljeno kost ali zvinjen sklep, ki jih ne moremo uravnati v prvotni položaj.

237. JABOLČNA KISLINA

naravno sredstvo za uravnavanje kislosti.

238. KALCIJ

Kalcij je najpogostejši mineral v človeškem organizmu. Kar 99% kalcija se nahaja v kosteh in zobeh. Pomemben je za izgradnjo kosti in zob, strjevanje krvi, prenos živčnih impulzov ter kontrakcijo mišic. Najpomembnejša naloga kalcija pa je preventiva od osteroporoze.

 

239. KALCON

naravna barva družine flavonoidov, ki so prisotni na svežem root.

240. KALIJ

Kalij so odkrili leta 1807. Našel ga je Humphry Davy, pri elektrolizi taline kalijevega hidroksida. Kalij je prvi element v zgodovini, ki je bil pridobljen z elektrolizo. Element je dobil ime po al kalja – kar v arabščini pomeni rastlinski pepel. Rastlinski pepel vsebuje kalijev karbonat.

 

241. KAMAZULEN

kemična spojina, ki se pojavi med destilacijo.

242. KAPLJIČNA INFUZIJA

navadno ime za intravensko infuzijo . Tekočino vbrizgavamo v telo tako, da kaplja v veno iz dvignjene sterilne steklenke; hitrost vtekanja merimo po številu kapljic, ki jih vidimo skozi prozorno kamrico.

 

243. KAPSULA

1. ovalna ali valjasta pilula s tekočim ali zrnatim zdravilom ali praškom v topljivem, plastiki podobnem ovoju; 2. trdo vezivo, ki odeva organ ali ovija sklep. Sklepno kapsulo prekriva znotraj sinovialna mrena, zunanje vezi pa jo okrepijo.

244. KARCINOGEN

snov, ki povzroča raka.

245. KARCINOM (Ca)

maligni tumor, ki nenaravno rase iz vrhnjice, kot je koža, vrhnjice notranjih organov (na primer mehurja ali črevesa) ali žlez (na primer v mlečni žlezi ali obsečnici). Karcinome najpogostejše vrste raka večkrat uspešno zdravimo, če jih odkrijemo zgodaj.

246. KARDIOGEN

izraz za šok, ki nastane zaradi nepravilnega delovanja srca – kot posledica na primer nezmožnosti srca, da bi pravilno delovalo, zaradi hude poškodbe po trombozi.

247. KARDIOMIOTOMIJA

kirurško prerezanje krožne mišice ob želodčnem ustju. Kardiomiotomijo delajo, kadar je ustje med požiralnikom in želodcem zaradi bolezni hudo zoženo. Vrez napravijo zgoraj na trebuhu.

248. KATETER

 upogibna cev za jemanje tekočine (ali zraka) ali vbrizgavanje tekočine v del telesa, kot sta mehur ali žila.

 

249. KATETERIZACIJA SRCA

diagnostični poseg, pri katerem potisnemo kateter v srce, da bi preiskali srce med delom. Poseg opravijo na bolniku v lokalni omami mesta, kjer kateter vstopi v telo in je skoraj neboleč.

250. KAVTERIZIRANJE

uničenje tkiva s sežiganjem z jedko kemično snovjo ali z razbeljenim instrumentom. Najbolj pogosto odstranjujejo s kavterizacijo tumorje, kot so bradavice na koži ali sluznicah.

251. KERATIN

trda ali rožena snov v koži, laseh, nohtih in zobeh.

252. KERATOZA

zadebeljena in otrdela pega povrhnje na koži ali sluznici (na primer v ustih), kot so otiščanci in bradavice.

253. KETONI

vrsta kisline, ki nastaja pri presnovi oziroma razgrajevanju telesne maščobe. Presnova maščob se prične, kadar v telesu ni na voljo dovolj glukoze.

254. KIRETAŽA

poseg, pri katerem odstranimo tanko plast kože ali notranje vrhnjice (na primer iz maternice). Namen kiretaže je odstraniti nenaravno tkivo ali dobiti tkivo za mikroskopsko preiskavo.

255. KIRURGIJA

zdravljenje bolezni, poškodbe ali iznakaženosti z rezanjem in/ali popravljanjem telesnih tkiv.

 

256. KIRURGIJA PRI ODPRTEM SRCU

postopek, pri katerem odpro srčno steno, da operirajo znotraj srca. Vrez pri odprtem srcu napravijo kirurgi ob prsnici. Med operacijo kri preusmerijo skozi umetno napravi srce – pljuča, ki jo poganja in osvežuje s kisikom.

257. KIRURGIJA PRI ODPRTI LOBANJI

postopek, pri katerem odstranijo del lobanjske kosti in lahko možgane operirajo neposredno. Takšno kirurgijo uporabljajo navadno za popravljanje nepravilnosti ožilja ali za odstranitev tumorjev. Med celjenjem zamenja nova kost odstranjeno.

258. KLIMAKTERIJ

dokončno prenehanje, ustavitev vsak mesec ponavljajočega se krvavenja iz maternice: menopavza nastopi navadno okoli petdesetega leta; ženska pred menopavzo.

 

259. KLINIKA

zdravstvena učilnica ob ležečih bolnikih.

260. KOLAGEN

Glavna sestavina vezivnega tkiva, ki sestoji iz kosti, vez, skupno kapsulo, hrustanec, mišice plašč in podobno. Obstaja več različnih podtipov kolagena, ki je nekoliko drugačna v strukturi, temveč tudi razporeditev posameznih organov in tkiv telesnih.

261. KOLIKA

bolečina v trebuhu, ki prihaja v valovih, vmes pa so presledki razmeroma brez bolečin. Natančni kraj bolečine je odvisen od vzroka. Žolčna kolika na primer prizadene zgornje desno področje trebuha, ob žolčniku; kolika pri gastroenteritisu se navadno širi po vsem trebuhu.

 

262. KOLIN

sestavni del hrane z veliko beljakovin in maščob.

263. KOLPOSKOP

poseben mikroskop z lečo, ki ga lahko vtaknemo v nožnico, da preiščemo notranjost. Kolposkopija je koristna za odkrivanje bolezni na materničnem vratu.

264. KONGENITALEN

 izraz za bolezen ali nepravilnost, ki obstoji že ob rojstvu.

 

265. KONIČNA BIOPSIJA

kirurški poseg, pri katerem odstranimo stožčast košček materničnega vratu za laboratorijsko preiskavo.

266. KONTAGIOZEN

izraz za bolezen, ki se širi s človeka na človeka z dotikom, ne pa posredno prek zraka ali z vodo.

267. KONTUZIJA

poškodba, ki jo povzroči zmečkanina tkiva. Odrgnine so najbolj znan zgleda za kontuzijo.

268. KORONAREN

oznaka za zgradbo ali delovanje arterij, ki preskrbujejo srce s krvjo, ali za stvari, povezane z njimi.

 

269. KORONARNA ARTERIOGRAFIJA

angiografija srčne mišice, ki jo delajo med kateterizacijo srca. Dobimo posnetke, koronarne arteriograme, ki lahko pokažejo, kje v koronarnih arterijah so lise ateroma, ovira zaradi strdka itd.

 

270. KOSTNI PRESADEK

kost ali koščki kosti, ki jih navadno jemljemo iz drugega dela v telesu in jih nagnetemo okrog kostnega preloma, da olajšamo cepljenje.

271. KOŽNI TEST

dajanje močnih antigenov na majhna kožna področja, da bi ugotovili, ali je preiskovani bolnik zanje preobčutljiv.

272. KREATININ

organska spojina, ki se pojavlja v človeškem telesu za razgradnjo kreatin-fosfata v mišicah, in ledvicah izločajo iz telesa.

273. KRIOKIRURGIJA

uporaba hudega mraza – na primer mraza tekočega ali trdnega plina – za uničenje tkiva. Kriokirurgijo uporabljajo za zamrznjenje odvečnega ali nenaravnega tkiva, ki pa ni nujno posledica tumorja; včasih je metoda učinkovita za zdravljenje hemoroidov, ranic na materničnem vratu in nekaterih možganskih bolezni.

274. KROM

bistven mineral je v telesu v zelo majhnih koncentracijah.

275. KROMOSOMI

nitke v živih celicah, v katerih je celična genetska informacija. Vsak kromosom sestavlja na tisoče genov in vse celice v kompleksnih organizmih, z izjemo celic za razplod, imajo parne kromosomske stavke (po enega od vsakega roditelja). Kromosomi v razplodnih celicah niso v parih.

276. KRONIČEN

izraz, s katerim opisujemo stanje, ki traja dolgo časa ali bo verjetno dolgotrajno. Kronična stanja se navadno počasi izboljšujejo ali slabšajo, ni pa nujno, da ogrožajo življenje.

277. KRVNI VOLUMEN

diagnostični test, pri katerem vzamemo vensko kri in nato vbrizgnemo v veno radioaktiven izotop. V časovnih presledkih jemljemo kri nekajkrat. Vzorce preiščemo in iz izsledkov izračunamo volumen krvi v telesu.

 

278. KULTURA

medicinski izraz za gojitev mikrobov ali živih celih na posebej pripravljeni tvarini (imenujemo jo gojišče za rast). Razmnoževanje takšnih organizmov na gojišču je kultura. Kulture so posebno koristne za identifikacijo mikrobov, ki povzročajo bolezni, in za preizkušanje zdravil.

279. KUMARIN

naravna sestavina različnih živil in živilskih izdelkov.

280. LACERACIJA

rana z razcefranimi robovi zaradi strganja tkiva. Laceracija nastane na primer kot posledica pri padcu na črepinje.

281. LAKTACIJA

pridelovanje in pritekanje mleka iz mlečne žleze v ženski dojki po porodu. Laktacija pomeni tudi čas, ko mati doji.

282. LAPAROSKOPIJA

preiskava notranjosti trebuha z laparoskopom (to je endoskop), ki ga potisnemo v trebušno votlino skozi droben vrez ob popku. Pri laparoskopiji v splošni omami ostane ženska v bolnišnici navadno le čez noč.

283. LAPAROTOMIJA

vrez v trebušno steno, da bi preiskali trebušno votlino ali v njej operirali.

284. LASERSKI SNOP

ojačen, uravnan snop svetlobe, ki je dovolj močan, da reže, uniči ali zliva telesna tkiva. Laserjev snop lahko usmerimo tako natančno, da omogoči drobne operacije kot v očesni kirurgiji.

285. LDL

delci, prenašaju holesterol iz jeter do celic. Imenuje se tudi "slab holesterol".

286. LECITIN

naravna snov, in najboljši vir holina, bistveni sestavni deli možganov, ki vzdržuje in krepi spomin.

287. LEKTINI

posebne beljakovine, ki vsebujejo številne rastline in poljščine, in jih lahko najdemo v visokih koncentracijah v pšenico, fižol, krompir, paprika, paradižnik, patlidžau in mlečne izdelke.

288. LEVKOCITI

bele krvničke so v kostnem mozgu in bezgavkah.

289. LIBIDO

čustva in gon, na katerih temelji spolno poželenje.

 

290. LIMFA

razredčena oblika plazme (mezga), ki premika iz žil v tkiva in prinaša celicam hranila. Limfa se zbira v žilah s tankimi stenami (mezgovnicah) in prej ali slej odteče nazaj v obtočila, pri čemer odnaša s seboj celične odpadne snovi. Bele krvničke in limfa varujejo tkiva tudi pred vdiranjem mikrobov.

291. LIMFANGIOGRAFIJA

diagnostični postopek, s katerim prikažemo mezgovnice in bezgavke. Limfangiografijo delamo tako, da vbrizgnemo pod kožo barvilo, ki odkrije mezgovnice. Ko jih najdemo, vbrizgnemo vanje rentgensko vidno raztopino in zapovrstni posnetki (limfangiogrami) pokažejo pretakanje raztopine po mezgovnem sistemu.

292. LIMFOM

maligni tumor iz bolnih belih krvničk. Limfomi izvirajo iz bezgavk in se pogosto razširijo v vranico in kostni mozeg. Vse vrste so redke, uspeh zdravljenja pa negotov.

293. LIMONEN

terpenske, ki je naravno prisotna v citrusih v vonju, ki je glavna sestavina.Industriji se uporablja kot umetna aroma po hrani, ampak tudi kot sestavni del čiščenja.

294. LIPIDI

maščobe, ki so tudi v krvnih obtočilih.

295. LOGOPEDIJA

zdravljenje govornih napak z metodami, kot so vaje v izgovorjavi težkih zvokov ali učenje, kako obvladati jecanje ali jecljanje. To vrsto zdravljenja nadzorujejo posebej šolani logopedi.

296. LUMBALNA PUNKCIJA

poseg za preiskavo ali zdravljenje živčnih bolezni, pri katerem zabodemo iglo med vretenci na bazi hrbtenice, da odtočimo cerebrospinalno tekočino in včasih vbrizgnemo zdravila. Lumbalno punkcijo opravimo z lokalnim anestetikom in traja približno 20 minut.

297. LUPULIN

zaobljene, gladek, prosojne, rumene žleze na hmelja, ki jih lahko zlahka odtresite.

298. MAGNEZIJ

Magnezij je mineral, ki je nujen za življenje. V človeškem telesu ga je 24 gramov, od tega nekje polovica v kosteh, 45 odstotkov znotraj celične tekočine in le od 1 do 5 % zunaj celične tekočine. Pomemben je za normalno strukturo in rast kosti, vpliva pa tudi na delovanje več kot 300 encimov, ki so udeleženi v biokemičnih reakcijah v organizmu, na primer pri sintezi beljakovin in nukleinskih kislin, pri presnovi ogljikovih hidratov in maščob, pomemben pa je tudi za prenos impulzov na živčno mišičnem stiku.

299. MALIGEN

izraz za rakav tumor, ki bo najbrž vdiral v tkiva, iz katerih izrašča, in se širil (metastaziral). Maligni tumorji se zaradi širjenja včasih ponovijo, ko odstranimo vidni tumor in popolna eradikacija ni mogoča.

300. MALNUTRICIJA

posledica pomanjkanja nujnih hranil. Malnutricijo povzroči tudi nezadostna in/ali neuravnotežena prehrana ali pa, če človek hrane ne prebavlja pravilno. Simptomi se spreminjajo odvisno od vzroka.

301. MALOKLUZIJA

s tem izrazom opisujejo zobozdravniki ugriz, pri katerem se pri zaprtih ustih spodnje in zgornje zobovje ne srečujeta učinkovito.

302. MAMOGRAFIJA

postopek za rentgensko odkrivanje raka dojke; rentgenski žarki prehajajo skozi dojko na zunanjo površino, ki je dovolj občutljiva, da zaznava spremembe v jakosti sevanja po prehodu skozi tkivo dojke. Fotografski posnetki so mamogrami. Mamografija traja približno pol ure in jo delajo ambulantno.

303. MANGAN

element v sledovih je v telesu v kosteh, jetrih, ledvicah in trebušni slinavki. Manganov pomaga ustvariti vezivno tkivo, kosti, motnje strjevanja krvi dejavniki in hormoni.

304. MANTOUXOV TEST

metoda za določanje, ali je človek imun proti tuberkulozi (zaradi cepljenja ali pa ker je prebolel kakšno obliko bolezni). Izvleček iz bakterije, ki povzroča tuberkulozo, vbrizgnemo v podlaht; testirani je imun, če nastane rdečina v 48 urah.

 

305. MASAŽA

udarjanje, drgnjenje in/ali gnetenje telesa, da bi se sprostile mišice. Masaža včasih olajša bolečine v hrbtu, glavobol in bolečine po poškodbah, ki jih povzroča ali poslabša mišična napetost.

306. MASAŽA SRCA

ročna tehnika z ritmičnimi pritiski in popuščanji spodaj na prsnico, da bi spodbudili in oživili srce, ki se je ustavilo.

 

307. MEDENIČNA VSTAVA

položaj ploda v maternici, pri katerem je njegova zadnjica na dnu maternice.

308. MEHKA MAMILA

mamila kot sta indijska konoplja ali alkohol, ki navadno ne pripeljeta do samouničevalne odvisnosti, tudi če ju uporabljamo pogosto.

309. MEKONIJ

zelenkasto črna, sluzi podobna snov v črevesu novorojenčka (otroška smola). Mekonij se odstrani ob prvem iztrebljanju po rojstvu.

310. MELOGRAFIJA

diagnostična rentgenska presvetljava votline hrbtnega mozga, ki jo izpolnjuje tekočina, da odkrijemo nepravilnosti, kot sta zdrk medvretenčne plošče ali tumor hrbtnega mozga. Pri temeljni metodi opravimo lumbalno punkcijo in raztopino, nato bolnike nagibamo sem in tja in snemamo gibanje tekočine z zapovrstnimi posnetki, mielogrami. Mielografijo opravljamo s pomočjo pomiril, traja približno uro in je včasih neprijetna.

311. MEMBRANA

tanka plast tkiva, ki odeva in/ali zamejuje različne telesne organe in votline.

312. MENARHE

prvo mesečno perilo.

313. MENOPAVZA

tehnično po zadnji mesečni čišči. Izraz pa navadno uporabljamo za obdobje v življenju – približno pri 50. letih – ko se dogodi menopavza. Strokovno opisujemo tisto, kar preprosto imenujemo spremembe v življenju, z izrazom klimakteričen.

314. METABOLIZEM

skupen izraz za vse fizikalne in kemične reakcije v telesu. Pridevnik metaboličen velja za vsako takšno reakcijo ali zapovrstje reakcij

315. METASTAZA

izraz navadno pomeni maligen tumor, ki zrase kje na telesu zaradi zasevka nenormalnih celic od drugod, nastajanje zasevkov pa imenujemo metastaziranje. Metastaziral je rak, ki se je razširil v drugo tkivo iz tkiva, iz katerega je zrasel.

316. METILKETONI

vmesni razgradni produkti pri presnovi mascobnih kislin.

317. MIKSEDEM

nabrekla, zadebeljena koža zaradi prepojitve s sluzi podobnimi snovmi. Miksedem je značilni znak hipotiroidizma.

318. MINERALNE SOLI

so pomembni za ohranjanje vitalnih funkcij v našem telesu. So izredno pomembna za človeško telo, ker telo ne more samo ustvariti in uporabljati v skladu s svojimi potrebami.

319. MINILAPAROTOMIJA

laparotomija skozi zelo droben vrez, ki je dovolj velik za manjše posege, kot je sterilizacija pri ženski. Minilaparotomijo opravljamo v splošni omami in terja navadno le kratko bivanje v bolnišnici.

320. MIRINGOTOMIJA

operacija, pri kateri napravimo droben vrez v bobnič, da odteče tekočina iz srednjega ušesa. Navadno operirajo bolnika v splošni omami.

 

321. MIRISTIN

sestevina, ki uspava, in daje občutek blaženosti.

322. MIŠIČNI RELAKSANT

zdravilo, ki sprosti mišično napetost ali krč. Tako delujejo tudi mnoga zdravila proti anksioznosti.

323. MONOCITI

največji tiste krvne celice in je njihova glavna funkcija fagocitozo (ki deluje kot "vakuumsko" mrtvih celic).

324. MOTORIČEN

izraz za živce, ki prenašajo ukaze iz možganov v mišice. Možganska področja, ki nadzorujejo specifične mišične gibe, imenujemo motorična središča.

325. MUTACIJA

vsak odklon od normalnih organizmovih lastnosti, ki je nasledek trajne spremembe dedne zasnove. Mutacija lahko nastane med razmnoževanjem mikrobov, kot so bakterije ali virusi, ali pa med razvojen zarodnih celic bolj zapletenih organizmov. Sprememba nastane brez očitnega vzroka ali pa je nasledek sevanja ali nekaterih zdravil. 

326. NARKOTIK

vsako mamilo (zlasti morfij ali morfiju podobna mamila), ki tudi v zmernih količinah povzroči skrajno zaspanost ali nezavest.

327. NASIČEN

izraz za maščobe, ki naj bi pospeševale nastajanje arterijskih plakov, če jih uživamo v večjih količinah. Nasičene maščobe so živalske maščobe, mlečni pridelki in rastlinska olja kot so kokosova in palmova olja, ki jih pogosto uporabljajo za margarine.

328. NATRIJ

glavni elektrolit, ki uravnava raven zunajceličnih tekočin v telesu. Hidracije organizma je neposredno odvisen od natrija, ker natrijev črpalke, tako da voda v celicah.

329. NATRIJEV FLUORID

bela je snov, ki nastane v naravi kot mineral viliomit. Uporablja: poleg pitne vode in zobno pasto, saj krepi zobno sklenino, tako da so tablete vzeti otroke in nosečnice. Uporablja se tudi za ohranitev lesa.

330. NATUROPATIJA

sistem zdravljenja, ki se izogiba ustaljenih zdravil in drugih postopkov in se osredotoča na prehrano, svež zrak, telesno razgibavanje, masažo itd. Naturopati so le redko zdravniki; največ uspeha imajo pri lajšanju simptomov, ki nastanejo zaradi nezdravega načina življenja.

331. NAVZEA

neprijeten občutek v trebuhu zgoraj, v prsih ali žrelu, ki ga pogosto spremlja bruhanje ali pa mu bruhanje sledi (slabost).

332. NAZOGASTRIČEN

izraz za tanko, upogibno cev, ki jo lahko potisnemo skozi nosnico v želodec prek žrela. Z nazogastrično cevjo uvajajo hranila v prebavila ali jemljejo prebavne sokove (to je koristen postopek, kadar črevesje ne deluje, kot bi moralo – na primer v času neposredno po operaciji v trebuhu).

333. NENASIČEN

kemijski opisni izraz za maščobe, ki naj ne bi spodbujale nastajanja arterijskih plakov, tudi če jih uživamo v včejih količinah. Mednje prištevamo večkratno nenasičene maščobe in so v večini rastlinskih olj.

334. NEONATALEN

novorojen (oziroma rojen). Izraz neonatalen velja za vsak dogodek ali stanje, ki neposredno zadeva otroka v prvem mesecu po rojstvu. .

335. NEVRASTENIJA

duševno stanje, za katero so značilni utrujenost, občutek nezadostnosti in pretirana občutljivost, ki jih pogosto spremljajo znaki, kot sta  pomanjkanje teka in nespečnost. Nevrastenija ni duševna bolezen, če znaki ne postanejo dovolj izraziti, da dejansko nakazujejo že depresijo.

336. NEVROKIRURG

specialist za kirurgijo živčevja, zlasti možganov in hrbtnega mozga.

337. NEVROLOG

zdravnik specialist za zdravljenje bolezni živcev in možganov in tudi za motnje čutil in mišic, ki so povezane z živčevjem.

338. NEVROTIČEN

ki se rad pretirano odziva na duševne in čustvene strese, vendar ne bo izgubil občutka za stvarnost.

339. NEVTROFILCI

prva celica sistema telesno obrambo pred bakterijami in glivami. Te pomagajo pri celjenju ran in požrl tuje odpadnega materiala, kot so vgrajeni razbitin.

340. NEVUS

prirojena znamenja na koži. Nevusi so različni, lahko so na primer temne pege, dlakavi tumorji ali mesnata zrna.

341. NISTAGMUS

hitri, nehoteni trzljaji zrkel. Nistagmus je kdaj pa kdaj bolezenski znak za bolezni, ki zadevajo možgane in oči.

342. NITRITI
343. NOSILEC

1. človek, ki nosi v telesu bolezni povzročajoče mikrobe, pa nimam bolezenskih znakov – sam ne zboli, nalezljive bolezni pa prenaša na druge ljudi; 2. človek, čigar kromosomi nosijo gen za kakšno dedno lastnost, ki je sam nima, lahko pa jo prenese na prihodnje rodove.

344. OBREZANJE

kirurška odstranitev kožice (prepucija), ki brez škode izpostavi glavico penisa.

 

345. OBSTETRIK

zdravnik specialist (porodničar), ki skrbi za žensko med nosečnostjo in takoj po porodu.

 

346. OBSTRUKCIJA

vsaka ovira v prehodu iz enega dela telesa v drugega. Navaden zgled je kila, ki ovira potovanje ješče po črevesu. Pri oviranem porodu plod ne more iz maternice zaradi nesorazmerja med svojo velikostjo in velikostjo materine porodne poti.

347. OBVOD

izraz za kirurško izdelavo poti  (bypass), po kateri telesna tekočina ali kri obide oviro.

348. ODVISNOST

 potreba po rednih odmerkih mamila (tudi nikotina ali alkohola), da si človek ohrani sorazmerno dobro počutje. Glej tudi zasvojenost in toleranca.

 

349. OFTALMOLOG

zdravnik specialist za zdravljenje očesnih bolezni in poškodb. Oftalmologi predpisujejo tudi očala.

350. OFTALMOSKOP

priprava  za vizualni pregled tkiv v zrklu z osvetlitvijo skozi zenico.

351. OKLUZIJA

s tem izrazom opisujejo zobozdravniki pacientov ugriz, stik zgornjega in spodnjega zobovja pri zaprtih ustih.

352. OKULTNA KRI

kri vidna le z mikroskopom.

353. OMAGANJE DIHAL

opešanje pljuč, ki je lahko akutno ali kronično. V prvem in drugem primeru jemlje telo za svoje potrebe premajhne količine kisika iz zraka.

 

354. OMAGANJE JETER

nezmožnost jeter, da bi učinkovito opravljala svoje naloge, pri čemer nastanejo bolezenski znaki kot otekline, čezmerne krvavitve in včasih podplutbe, zmedenost, zaspanost, tresenje in kolcanje. Včasih odpravimo znake s spremembami v prehrani in z zdravili, kot so antibiotiki in diuretiki.

 

355. OMENTUM

mrenasta pečica potrebušnice, ki visi od želodca navzdol in pokriva črevo.

356. ONKOLOGIJA

preučevanje tumorjev, zlasti raziskave razvoja in zdravljenja malignih tumorjev (rakov).

357. OPTIK

nemedicinski strokovnjak, ki preiskuje oči glede na pomanjkljivosti vida in preskrbi, kadar je treba, popravne leče (očala). Optiki ne zdravijo očesnih bolezni ali poškodb.

358. ORGANSKI

1. ki izvira z živega organizma – organske snovi so na splošno kemično bolj kompleksne kot anorganske, na primer sol, in je bolj verjetno, da povzroče alergične reakcije; 2. izraz za duševno bolezen, za katero ne najdemo telesnega vzroka (na primer za nekatere vrste možganskih okvar).

359. ORTODONT

zobozdravnik specialist za ortodontijo (popravljanje nepravilnosti zobovja in zdravljenje bolezni čeljusti in obraza).

360. ORTOPED

zdravnik specialist za bolezen mišic, kosti in sklepov.

361. ORTOPTIK

v ortoptiki šolan človek, to je v sistemu vaj za uravnavanje oči, ki škilijo.

362. OSTEOM

 benigen tumor iz trdega kostnega tkiva, ki ga je treba zdraviti le, če dela težave – na primer če ovira prehod med zunanjim ušesom in bobničem. Moteče osteome odstranijo kirurško.

363. OSTEOPATIJA

zdravilni sistem, ki poudarja ob drugih vrstah zdravljenja masažo in premikanje sklepov. Osteopati so ponekod zdravniki.

 

364. OSTEOTOMIJA

operacija, pri kateri žagajo kosti in jih vrnejo v pravilni položaj, da bi ozdravili bolne ali izmaličene sklepe ali kosti.

365. OTOSKOP

priprava za pregled notranjosti ušesa od zunanjega sluhovoda skozi rahlo prozoren bobnič, da bi spoznali ušesno bolezen.

 

366. OVUM

ženska zarodna celica (jajce). Človeško jajce je drobno in komaj vidno s prostim očesom, je med največjimi telesnimi celicami.

367. OŽIVLJANJE

povrnitev dihanja n/ali obtoka s pravšnjimi metodami za nujno pomoč, kot je srčna masaža.

368. PAJKOV NEVUS

kožna lisa iz drobnih rdečih črt, ki izvirajo iz točke v sredini. Takšni pajku podobni nevusi nastanejo, ker se razširijo povrhnje kožne žilice in se kot pahljača razvijejo v krog žilic, polnih krvi. Pajkovi nevusi so le zgoraj na telesu in večkrat nakazujejo jetrno bolezen.

369. PALMITINSKA KISLINA

najpogostejši nasičene maščobne kisline v naravi, pomembna sestavina vseh lipidov shranjevanje in membrane.

370. PAPILOM

bradavici podoben ali razvejan tumor, ki moli s površja kože, sluznice ali vrhnjice žleze. Papilomi nastajajo zaradi čezmerne rasti celic, vendar so redko maligni.

371. PARACENTEZA

diagnostični ali zdravilni poseg, pri katerem odteče tekočina iz telesne votline (zlasti iz trebušne). Pri paracentezi predro prizadeto mesto; včasih je potrebna lokalna omama, vendar poseg zvečine ni boleč.

 

372. PARANOIDEN

ki ima duševno bolezen, za katero je značilna skrajna občutljivost in zmoten občutek nenehne zasledovanosti.

 

373. PARAZITI

organizmi, ki se hranijo na račun drugega organizma (ti gosti) v daljšem časovnem obdobju.

374. PATOLOG

zdravnik specialist za preučevanje in preiskavo bolnih telesnih organov in celic. Patologi delajo v laboratorijih in nimajo stika z bolniki.

375. PEAK FLOW METER

naprava za merjenje učinkovitosti pljuč, meri hitrost, s katero pacient izdihava zrak iz pljuč. Peak flow metri so koristni za spoznavo bolezni dihal ali za oceno okrevanja med ozdravljenjem pljučnih bolezni.

376. PEDIATER

zdravnik specialist za zdravljenje otrok. Večina pediatrov ne zdravi mladih ljudi po puberteti.

377. PEKTINI

heterosaharidi ke najdemo v rastlinskih celicah.

378. PERFORACIJA

predrtje stene organa ali cevi, na primer prebavne cevi, zaradi razjede, ki jo povzroče bolezni, kot sta razjeda na dvanajstniku ali vnetje slepiča.

 

379. PERIFEREN

izraz za (1) vse živce, razen za možganske živce in živce hrbtnega mozga, in za (2) žile, ki preskrbujejo ude.

380. PERIKARDEKTOMIJA

kirurško izrezanje osrčnika (perikarda, vrečaste mrene, ki odeva srce). Vrez napravijo med rebri. Srce brez osrčnika deluje normalno.

381. PERIKORONITIS

vnetje dlesni okrog deloma izraslih zob, ki ga navadno povzroči nabiranje hrane in bakterij v žepu med dlesnimi in zobom.

382. PERISTALTIKA

ritmična, valovita krčenja mišic v prebavni cevi, ki potiskajo ješčo po cevi. Peristaltično gibanje se začne v trenutku, ko pogoltnemo grižljaj in traja do iztrebljenja fecesa skozi danko.

 

383. PERKUSIJA

diagnostična metoda, s katero določimo položaj organa in potrdimo spremembe v trdnosti tkiva s kratkimi, ostrimi udarci s prsti na kožo.

384. PESAR

1. vaginalni vložek; 2. priprava, ki jo vložimo v nožnico za preprečevanje nosečnosti ali za začasno popravo ginekološke nevšečnosti, kot je zdrknjena maternica.

385. pH

merilo alkalnosti ali kislosti raztopine ali snovi.

386. PINEN

glavna sestavina olja terpentin, surovine za pridobivanje borneol, kafre, terpinol in terpinhidrata.

387. PLACENTA

krožniku podoben organ, ki prehranjuje plod v maternici, prideluje pa tudi hormone, ki med nosečnostjo uravnavajo številne spremembe v materinem telesu. Placenta se iztrebi, ko se otrok rodi.

 

388. PLAK

(arterijski) lisa ateroma na notranji arterijski vrhnjici.

389. PLAK (zobni)

zobna prevleka iz sluzi, delcev hrane in bakterij. Plak se hitro veča, če si ne umivamo zob redno in učinkovito, ter povzroči bolezni zob in dlesni.

390. PLAZMA

tekoča (v nasprotju s celično) sestavina krvi. Plazmo ločimo od celic in z njo zamenjamo tekočino pri zdravljenju šoka.

 

391. PLAZMAFEREZA

poseg, pri katerem odvzamemo kri iz vene in jo centrifugiramo, da ločimo plazmo od celic. Nato celice in plazmo za zamenjavo vnovič vbrizgnemo bolniku v veno. Plazmafereza tarja 2 uri in je razen neugodja pri vbodu igle v veno neboleča.

 

392. POLIMERI

substance z veliko molekulsko maso, ki so sestavljene iz več ponavljajočih se enot. Poznamo naravne in sintetične polimere. Med naravne sodijo proteini, škrobi, celuloze in lateks. Sintetični polimeri se proizvajajo v velikih količinah za zelo različna področja. Na izdelkih, izdelanih iz njih, so posebne oznake, po katerih jih prepoznamo.

393. POLIP

izrastek tkiva na kratkem peclju iz kože ali sluznice. Polipi pogosto povzroče vnetje in so le redko maligni.

 

394. POLISAHARIDI

Polisaharidi so polimerne strukture ogljikovih hidratov (OH),  kjer so posamezne enote povezane z glikozidno vezjo. Take strukture so večinoma linearne, velikokrat pa se pojavijo tudi različne stopnje razvejanja. Polisaharidi so med seboj največkrat strukturno heterogeni, vsebujejo manjše modifikacije ponavljajočih se enot.

395. POSTKOITUSNA KONTRACEPCIJA

preprečevanje nosečnosti z ukrepi po spolnem občevanju.

396. POSTNATALEN

po rojstvu. Izraz navadno uporabljamo za dogodke ali stanja, ki zadevajo novorojenčkovo družino in njega samega v prvih tednih po rojstvu.

397. PPM

mera koncentracije (delcev na milijon). Obstaja ustrezniki v ppb (dele per billion) in ppt (promila). V srebrni običajno nanaša na število miligramov na liter vode. Torej je 5 ppm ~ 5 mg / L.

398. PRENATALEN

pred rojstvom. Izraz uporabljamo za dogodek ali stanje med nosečnostjo.

399. PREPUCIJ

ime za kožico, kožno gub, ki odeva glavico (glans) penisa.

400. PRESEJAVANJE

slepo testiranje velike skupine zdravil, ljudi itdl., da bi ugotovili ali dokazali, da nekaj manjka sestavinam v skupini.

401. PRHA

tok tekočine ali plina, ki ga usmerimo na telesni predel ali v votlino, da bi jo očistili ali povrhnje zdravili. Zdravniki na splošno ne priporočajo prhe, s katero si ženske pogosto izpirajo nožnico s higienskim ali kontracepcijskim namenom.

 

402. PRIMAREN

izraz navadno za prvoten, maligni tumor, iz katerega so nastali novi tumorji (metastaze). Primerjaj sekundaren.

403. PROFILAKTIČEN

snov ali ukrep, ki je v pomoč pri preprečevanju bolezni -  na primer zdravila proti malariji ali vbrizg cepiva.

404. PROKTOSKOPIJA

endoskopija danke in zadnjika s proktoskopom, ki je kratek, debel endoskop. Postopek je neprijeten, navadno pa ni boleč.

405. PROLAPS

delen ali popoln izpad ali zdrk telesnega organa ali strukture (na primer danke ali maternice) iz pravilnega položaja. Prolaps je navadno nasledek slabenja odpornega tkiva.

406. PROTEINI

(beljakovine) so osnovni gradniki vsake žive celice telesa in nosilca številnih fizioloških funkcij.

407. PROTITELESA

kompleksne snovi, ki jih pridelujejo posebne celice, da antigene nevtralizirajo ali jih uničijo. Protitelesa spoznajo le antigene, ki izzovejo njihovo nastajanje. S svojo delavnostjo se borijo proti okužbi, vendar lahko tudi škodujejo kot pri alergijskih in avtoimunskih boleznih.

408. PROVITAMIN A

(beta karoten), vitamin za zaščito kože (za sončne opekline, itd.) Uporablja se za strojenje usnja, ker povečuje občutljivost kože na svetlobo.

409. PSIHOANALIZA

metoda za zdravljenje duševnih motenj, pri kateri se psihiater poglablja v bolnikovo podzavest in zavest in ju razčlenjuje.

 

410. PSIHOSOMATIČEN

medicinski izraz za telesne bolezni, ki so nasledek duševne ali čustvene motnje. Zapeka ja psihosomatična bolezen, na primer če nastane le zaradi živčne napetosti, ki škoduje prebavnim dogajanjem.

411. PSIHOTERAPIJA

vsaka oblika nekirurškega zdravljenja duševnih motenj ne z zdravili, temveč z drugimi sredstvi, kot so razpravljanje, svetovanje, psihoanaliza itd.

 

412. PSIHOTIČEN

nezmožen za razumno vedenje v posameznih okoliščinah. Psihotiki se razločujejo od nevrotikov po tem, da dejansko izgubijo stik s stvarnostjo.

413. PTC

(plazmatska tromboplastinska komponenta) - snov potrebna za strjevanja krvi.

414. PUBERTETA

starost, ko otrok začne dobivati spolne značilnosti odraslih, in njihove zmožnosti in čustva. Puberteta navadno poteka med 10. in 14. letom starosti.

 

415. PUS

gosta tekočina, gnoj, navadno rumen ali zelenkast, ki ga sestavljajo odmrle bele krvničke, razkrojeno tkivo in bakterije. Gnoj je nasledek boja proti okužbi 

 

416. RADIOAKTIVEN

izraz za nestabilne kemične prvine, ki med razpadom oddajajo elektromagnetno sevanje in/ali nabite delce. Ti vdirajo v telo in jih lahko uporabimo za diagnozo ali zdravljenje.

417. RADIOAKTIVEN FIBRINOGEN

radioaktivna kemična snov, ki se vključuje v krvne strdke v telesu – na primer pri trombozi v globlji veni – in jih odkrijemo s scanom (z vrstičnimi pregledi).

418. RADIOAKTIVEN IZOTOP

radioaktivna oblika kemične prvine, ki jo s posebno opremo lahko odkrivamo v naravnih telesnih spojinah. Radioaktivne izotope (navadno znane kot radioizotopi) uporabljamo za ugotavljanje, kje so krvni strdki, za spoznavanje pomanjkljivega delovanja ščitnice itd. Rezultate radioaktivnih scanov (vrstičnih pregledov) snemajo na posamezne slike ali na zaslon.

419. RADIOAKTIVEN VSADEK

zdravljenje malignega tumorja s kroglico radioaktivne tvarine – na primer radia – ki jo vsadimo v tumor. Kroglico, ki jo navadno vsadimo bolniku v splošni omami, pustimo na mestu več dni in jo nato odstranimo.

420. RADIOTERAPIJA

zdravljenje bolezni z radioaktivnim ali rentgenskim sevanjem. Uporabljajo jo zlasti za uničevanje malignih tumorjev. Radioterapija tudi pretrga širjenje nenaravnih celic.

421. RAZMAZ

povrhnji postržek s telesa ali kapljica tekočine, kot sta kri ali gnoj, ki jo (ga) razmažemo na steklenem predmetniku in pripravimo za mikroskopski pregled.

422. REFLUKS

prelivanje kislih želodčnih sokov v spodnji odsek požiralnika. Vračanje kisline draži vrhnjico požiralnika in povzroča bolečino v žlički.

423. REHABILITACIJA

1. vrnitev gibljivosti in moči udu, ki je bil dalj časa po poškodbi imobiliziran, takšne postopke navadno opravljajo fizioterapevti; 2. pripravljanje bolnika, ki okreva po poškodbi ali hudi bolezni, da se vrne na dom in v delovno življenje; to vrsto rehabilitacije opravljajo pretežno delovni terapevti.

 

424. REKONVALESCENCA

različno dolga doba, ko se bolniku zdravje vrača po aktivnem zdravljenju bolezni ali potem, ko je poškodba prenehala. Rekonvalescenca je pri kraju, ko je okrevanje najhitrejše.

425. RENTGENOLOG

specialist za rentgensko diagnostiko. Radiolog napravi in razlaga rentgenske posnetke in svoje ugotovitve sporoča pacientovemu zdravniku.

426. RENTGENSKO SEVANJE

kratkovalovno sevanje, ki prehaja skozi telesna tkiva. Rentgenski posnetek je podoben negativu navadne fotografije, na katerem so gostejša tkiva (kot kostnina) bele lise. Rentgenske žarke z zelo kratko valovno dolžino, ki lahko predirajo tako globoko v tkiva, da jih uničujejo, uporabljajo v radioterapiji.

427. REPONIBILEN

izraz za kilo, prelomljeno kost ali izpahnjen sklep, ki jih lahko zdravimo tako, da jih potisnemo na pravo mesto.

428. REPOZICIJA

medicinski izraz za (1) potisk izpahnjenega sklepa ali prelomljene kosti v pravi položaj; in za (2) vrnitev kile nazaj skozi mišično špranjo.

429. RESEKCIJA

kirurško izrezanje dela organa. Navadno pusti resekcija dovolj nedotaknjenega organa, da naprej ustrezno deluje.

 

430. RESPIRATOR

stroj (včasih ga imenujejo ventilator), ki redno črpa zrak v pljuča iz njih, da nadomesti izgubo pri pomanjkljivem naravnem dihanju.

 

431. RETENCIJA

1. medicinski izraz za stanje, pri katerem se zadržuje v telesu snov, ki bi se morala izločiti; 2. v zobozdravstvu izraz za ohranjanje umetnega zobovja ali aparata v pravilnem položaju.

 

432. RETIKULOCITI

nezrelih rdečih krvnih celic in predzadnji fazi med zorenjem eritrocitov.

433. REVMATOLOG

zdravnik specialist za zdravljenje bolezni sklepov. Revmatologi ne operirajo. Bolnike, ki potrebujejo operacijo sklepa, pošiljajo k ortopedom.

434. SAHAROZA

ali sladkor, mešanica ustvarili z združitvijo preprostih sladkorjev (monosaharidi) glukozo in fruktozo, z izgubo ene molekule vode.

435. SALICILNA KISLINA

eden od najbolj priljubljenih sestavine v kozmetiki za težave s kožo, zaradi globlji prodor žlez lojnic, kjer "čist", zamašenih por, zdravstveni strokovnjaki ne priporočajo nosečnicam zaradi nezadostnih količin informacij o njihovi varnosti.

436. SAPONINI

zelo dobri antiseptiki. Topen v vodi in povzroči penjenje.

437. SARKOM

maligni tumor iz bolnih vezivnih tkiv. Sarkomi zrasejo iz kosti, hrustanca ali veziva ali mišičnine. Vse vrste so redke in jih težko zdravimo.

438. SCAN

postopek (vrstični pregled) za opazovanje telesnega organa, pri katerem pregledamo določen vidik zgradbe ali delovanja. Scaning opravljajo z opazovanjem zaznavnih valovanj – na primer od ultra zvoka do rentgenskega

439. SEBUM

oljnata snov, loj, ki ga pridelujejo lojnice. Sebum se razleze po koži, da ostane vlažna in voljna.

440. SEKRECIJA

pridelovanje snovi – na primer hormonov ali tekočin za podmazanje – v posebnih žlezah ali celicah. Tako pridelane snovi imenujemo tudi »sekrete«.

441. SEKUNDAREN

izraz za maligen tumor, ki nastane zaradi zasevkov (metastaz) izvirnega (primarnega) tumorja.

442. SENZORIČEN

izraz za živce ali telesne organe, ki posredujejo podatke čutil – vida, sluha, tipa itd.  – možganom. Področja v možganih, ki sprejemajo ta podatek, so senzorična (čutilna) središča.

443. SEPSA

okužba (infekcija). Včasih pravimo, da je septično inficirano (okuženo) tkivo. Huda okužba lahko izzove septični šok.

444. SEROTONIN

ustvarjena v možganih, češarika, trombocitov in prebavil. Pomembno je, da pri prenosu impulzov med živčnimi celicami, vendar igra pomembno vlogo v krvni obtok.

445. SERUM

bistra, tekoča sestavina v krvi, iz katere ločim vse krvničke in snovi za strjevanje krvi. To sestavino krvi uporabljamo pri večini krvnih testov. Izraz pogosto uporabljamo ohlapno kot soznačnico za antiserum.

 

446. SESKVITERPENSKI LAKTONI

najpogostejše rastlinske vrste v družini Asteraceae. Pridružene droge dajejo grenak okus in so med "grenkih snovi".

447. SEVANJA

ko prehajajo skozi ustrezen telesni predel. Izsledke opazujemo na zaslonu ali na posnetkih.

448. SFINKTER

mišični obroč, ki s krčenjem oži ali zapira prehod. Očitna sfinktra sta okrog zadnjika in ob ustju mehurja v sečnico.

 

449. SHUNT

spoj ali preliv.

450. SIALOGRAFIJA

diagnostični postopek za preiskavo vodov slinavk. Rentgensko vidno raztopino vbrizgnejo v vode in napravijo posnetke, ko je v njih raztopina (sialogram). Postopek traja približno 30 minut in navadno ne boli.

 

451. SIMPATEKTOMIJA

operacija, pri kateri uničimo odsek simpatičnega živčevja (sestavina živčevja, ki med drugim uravnava premer svetline ožilja). Živce prerežemo ali vbrizgnemo vanje kemično snov; to razširi prizadete žile in izboljša preskrbo s krvjo v določenem delu telesa.

452. SINOVEKTOMIJA

kirurška odstranitev bolne sklepne (sinovijske) mrene. Sinovektomija ublaži bolečino, vendar ni uporabna, kadar je prizadetih več  sklepov ali kit. Operirajo bolnika v splošni omami. Vrsta operacije in trajanje zdravljenja v bolnišnici pa sta odvisna od kraja prizadete sklepne mrene.

453. SINOVIJA

vrhnjica, ki odeva plasti okrog sklepa ali kite. Sinovijske mrene navadno pridelujejo majhne količine tekočine, ki podmazuje – in najbrž prehranjuje – bližnje površine.

454. SISTOLA

doba, ko se skrči prekat in potisne kri v arterije. Sistolični krvni pritisk je večja številka pri merjenju krvnega pritiska. Primerjaj diastola.

455. SKLEROZANT

z dražilno snovjo, kot je fenol, včasih zdravimo hemoroide in podobna stanja. Sklerozanti zdravijo, ker izzovejo vnetje, ki pušča debelo brazgotino.

 

456. SKOPOLETIN

biokemična snov v telesu, ki poveča proizvodnjo serotonina in melatonina v telesu in s tem pozitivno vpliva na stanje živčnega sistema, ki preprečuje nihanje razpoloženja in urejanje spanja ciklov.

457. SLUZ

sticky fluid secreted by the mucous membranes of humans and other animals.

458. SLUZNICA

tanko tkivo, ki odeva telesna področja, kot so usta ali nožnica, ter prideluje lepljive ali vodene izcedke.

 

459. SMOLA

je odvisna od temperature in starosti, bolj ali manj tekoče snovi ali proizvoda, ki jo sestavljajo različne kemične snovi. Smole se uporabljajo na primer za proizvodnjo barv, milo, ali terpentin.

460. SPASTIK

človek z možgansko paralizo, navadno zaradi prirojene možganske nepravilnosti. Gibi udov so pri spastiku navadno slabotni in/ali slabo uravnani, vendar se stanje ne slabša. Pridevnik spastičen velja tudi za mišico, ki je trajno skrčena ali pa se krči neredno.

461. SPAZEM

neukrotljiv krč ene ali več mišic.

462. SPEKULUM

priprava za preiskavo notranjosti navadno zaprte telesne dupline, kot sta nožnica in danka.

 

463. SPLENEKTOMIJA

kirurška odstranitev vranice. Vrez napravimo v zgornjem delu trebuha. Splenektomija je nujna, kadar vranica pri nesreči poči; načrtno napravijo splenektomijo navadno pri zdravljenju krvne bolezni. Vranica za življenje ni neizogibno potrebna.

464. SPOJ

izraz za kirurško izdelan prehod, po katerem se tekočina preusmeri iz žile v žilo. Tudi shunt.

465. STAPEDEKTOMIJA

kirurški postopek, s katerim vrnemo človeku sluh tako, da odstranimo bolno nakovalce (stapes) iz srednjega ušesa in ga zamenjamo z umetnim nadomestkom. Operacijo opravijo na bolniku v splošni omami.

 

466. STENOZA

nenormalno zoženje mejnega prehoda skozi življenjsko pomemben telesni del kot na primer pri mitralni stenozi (ali v ustje ter iz njega).

467. STERILEN

1. jalov (za žensko ali moškega, ki ni zmožen ali zmožna imeti potomcev); 2. brez kontaminacije z živimi mikrobi (kot je sterilno kirurško orodje.)

 

468. STEROID

ime za skupino kemičnih snovi; mnogi so naravno v telesu. Steroidi so zvečine hormoni in pomembno vplivajo na telesna dogajanja, kot je premagovanje različnih vnetij. Steroidi zdravilno umirjajo vnetje in imunske odzive.

 

469. STEROIDI

skupine lipidov, ki jih najdemo v vseh živih celicah in je topen v maščobah in olja, alkohola.

470. STEROLI

Rastlinski steroli, katere imenujemo tudi fitosteroli ali fitostanoli, so naravne sestavine rastlinskih celic, v katerih opravljajo podobne naloge kot holesterol v celicah vseh sesalcev - vzdržujejo strukturo in funkcije celičnih membran. Rastlinski steroli imajo zelo podobno kemično strukturo kot holesterol.

471. STETOSKOP

priprava za nadzorovanje delovanja mnogih organov, zlasti pljuč in srca. Notranje zvoke lovi zvonast konec, ki ga položi zdravnik povrhnje na telo in posluša s slušalkami, ali ni slišati nenaravnih zvokov, ki lahko kažejo na bolezen.

472. STRANGULACIJA

1. zadušitev s stiskanjem vratu; 2. pretrganje obtoka s pritiskom na žile. To vrsto strangulacije vidimo na primer, kadar otekla kila pretrga pretakanje krvi skozi mišično vrzel, skozi katero kila moli. Takšne kile so strangulirane.

473. STREPTOKOK

skupina bakterij, ki povzročajo bolezni, kot so bakterijska pljučnica, škrlatinka in revmatična vročina.

474. STRIDOR

medicinski izraz za piskajoč, krakajoč zvok pri vdihu, ki nastane zaradi delne ovire v zgornjih dihalih. Vzrok za oviro je navadno hudo vnetje, včasih tumor v grlu.

475. SUPOZITORIJ

topljiva tableta z zdravilom, ki jo vložimo v danko ali nožnico, da se vsrkava (kot na primer supozitorij z glicerinom, ki ga vzamemo proti zapeki).

 

476. SUTURA

1. nit, s katero zašijemo rane ali kirurške vreze, tudi šiv; 2. medsebojni stiki, ki trdno povezujejo lobanjske kosti.

477. ŠKROB

polisaharida pogosto uporablja kot prehransko rezerve v rastlinah, fine bele ali smetanaste barve (redko rumeni ali rdeči), prah, sestavljen iz drobnih zrn.

478. ŠOK

1. vsako duševno vznemirjenje, ki izzove telesno reakcijo, kot je na primer omedlevica; 2. medicinsko nevarno stanje, pri katerem so obtočila iz neznanega vzroka (na primer zaradi hude izgube krvi) nenadoma neučinkovita. Prizadeti postane hladen in poten, srce mu bije hitro in slabotno, diha povrhnje. Tudi niso redki zanki kot bruhanje, žeja in nezavest; bistveno je hitro medicinsko zdravljenje.

479. ŠTEVILO KRVNIČK

diagnostični test za kri, s katerim preštejemo razne krvničke (rdeče, bele in krvne ploščice) v standardnem volumnu. Tudi število celic.

480. ŠUMI

medicinsko uporabljen pomeni izraz nekatere zvoke, ki so navadno slišni le s stetoskopom in jih povzročajo spremembe pri pretakanju krvi skozi srce. Včasih – ne vedno – povzroči šum okvarjena srčna zaklopka ali okvara na srcu.

481. TANIN (ČRESLOVINA)

Čreslovina ali tanin je rastlinska spojina grenkega okusa.

482. TARNSFUZIJA

prenos krvi ali njene sestavine, kot je plazma, od dajalca k prejemniku. Ko vzamejo kri dajalca, lahko po potrebi njene sestavine ločijo; kri ali njene sestavine lahko hranimo v hladilniku dalj časa, preden jih damo sprejemniku s kapalno infuzijo.

483. TERAPIJA

strokovni izraz za zdravljenje bolezni in motenj. Različne vrste zdravljenja imenujemo z ustreznimi predponami ali opisnimi izrazi – na primer radioterapija, fizioterapija, skupinska terapija, logoterapija.

484. TERATOLOGIJA

preučevanje razvojnih nepravilnosti, ki izvirajo iz zgodnjega plodovega življenja in povzročajo dedno nepravilnost ali pa odmrtje plodu (abortus).

485. TERMOGRAFIJA

diagnostična metoda za odkrivanje nekaterih nepravilnosti in bolezni – na primer noric in tumorjev dojke; za toploto občutljivo kamero usmerimo na ustrezno telesno površino. Kamera zazna drobne spremembe telesne temperature na posnetkih (termogramih); drobne spremembe normalne temperature kažejo na razmere v globini.

486. TERPENI

predstavljajo največjo skupino sekundarnih metabolitov rastlin. So zelo razširjeni v rastlinah in se občasno pojavijo v živalskih tkivih.

487. TERPINEN

Je najbolj učinkovit ubijalec bakterij in virusov, uspešno pa preprečuje tudi razvoj plesni in gob.

488. TESTIRANJE ODBOJA

test za sluh, s katerim merimo tresljaje, ki jih zvok povzroči na bobniču. Poseben vložek v zunanjem ušesu prenaša zvok pri testu.

489. TESTOSTERON

moški spolni hrmon.

490. TETANIJA

mišični trzljaji in krči zaradi pomanjkanja kalcija v krvi. Tetanije, ki zlasti rada zadene mišice na rokah, nogah in/ali žrelu, ne gre zamenjavati s tetanusom, boleznijo, ki povzroča podobne znake zaradi drugih vzrokov.

491. TINITUS

medicinski izraz za šumenje, zvonjenje ali hrumenje v ušesu, ki jih sliši le bolnik. Šumi so občasni ali trajni.

492. TINKTURE

tekoči alkoholni izvlečki iz zdravilnih rastlin.

493. TIPIZIRANJE TKIVA

sistem za klasifikacijo telesnih tkiv, da se pri presaditvah čim ustrezneje ujemata prvotni in dajalčev organ. Od tega postopka je odvisen uspeh operacije.

 

 

494. TIROKSIN

hormon ščitnice. Sproščanje tiroksina uravnava hipofiza. Tiroksin ima jod in vpliva na rast, popravo in učinkovito delovanje telesa.

495. TIROZIN

nebistvenih aminokislina, ki ga telo proizvaja iz fenilalanina.

496. TOLERANCA

izraz uporabljajo v medicinskem smislu zlasti takrat, kadar terja telo zaradi stalne rabe mamila vedno večje odmerke, da čuti učinek. Toleranca pripelje do odvisnosti.

497. TORAKOSKOPIJA

operacija, s katero odprejo prehod za zrak med sapnikom in spredaj na vratu, kadar sta žrelo ali grlo zamašena ali kadar je treba bolniku več tednov ohranjati umetno dihanje z respiratorjem. Zračni prehod ostane prehoden, ker vtaknejo vanj cevko. Traheotomija je lahka operacija, ki jo opravijo na bolniku v lokalni ali splošni omami.

498. TRAKCIJA

zdravljenje preloma na spodnjem udu, preloma vretenca, zdrka medvretenčne ploščice itd., kadar poškodovani deli pritiskajo drug na drugega, tako da jih potegnemo narazen in obdržimo v pravem položaju, dokler se ne zacelijo.

499. TRAVMA

vsaka telesna ali duševna rana ali poškodba.

500. TRDA MAMILA

mamila kot heroin in morfij, ki pripeljejo po pogosti uporabi do samouničevalne odvisnosti

501. TROMBEKTOMIJA

kirurško odstranjenje trombusa (krvnega strdka). Trombektomijo delajo navadno na spodnjem udu; strdek odstranijo skozi vrez v dimljah.

502. TROMBOCITOV

majhni, brezbarvni krvnih celic brez jedra.

503. TROMBOFLEBITIS

vnetje žil, ki ponavadi povzroči okužbo ali poškodbo.

504. TROMBOLITIČEN

dravilo, ki raztopi krvne strdke.

505. TROMBOZA

nastanek krvnega strdka (trombusa) na vrhnjici žile ali srca. Trombus, ki se odtrga in ga odnaša krvni tok, je vrsta embolusa.

506. TUMOR

medicinski izraz za vsako oteklino, navadno ga uporabljamo za oteklino, ki nastane zaradi nenaravnega deljenja celic v tkivu.

 

507. ULKUS

razjeda na zunanji ali notranji telesni površini. Tkiva ulceriranega področja gnijejo in iz razjede se cedi gnoj.

508. ULTRA ZVOK

zvočno valovanje z veliko frekvenco, ki ga telesna tkiva vsrkavajo in odbijajo različno. Ultra zvok je uporabljiv za diagnostične in zdravilne metode. Odboj lahko slikovno zapišemo in z njim odkrivamo notranjost organov, kot je srce (glej elektrokardiografija). Z velikimi odmerki ultra zvoka drobijo na primer kamne v sečniku.

509. UMETNA OPLODITEV

postopek, pri katerem vbrizgnemo seme v nožnico, da bi opravili spočetje brez spolnega odnosa.

510. URAT

povišane sečne kisline.

511. UROBILINOGEN

kemičnih spojin, brez barve, ki jih ustvari zmanjšanje bilirubina, ki ukrepa bakterij v prebavnem sistemu in je del tako imenovanega fiziološkega časa. enterohepatičkog kroženje žolčnih soli.

512. UROLOG

zdravnik specialist za zdravljenje motenj na mokrilih obeh spolov in stanj, ki zadevajo moške spolne organe.

513. UVA ŽARKI

so najpogostejša oblika sonca na površini Zemlje, ki poteka skozi zgornji plasti človeške kože.

514. UVB ŽARKI

se absorbirajo v ozonski plasti, tako da so manjši od zemeljske površine kot žarki UVA in manj škodljive za človeško kožo.

515. VALVULOTMIJA

kirurška ločitev škricev srčnih zaklopk, kadar se zrasejo zaradi revmatične bolezni srca. Operirajo skoz vrez ob sredini prsnice ali ob robu.

516. VANADIJ

element v sledovih prisotne v številnih rastlin in je lahko ključnega pomena v majhnih količinah v telesu. To je potrebno za normalno rast kosti.

517. VASKULAREN

izraz za dejavnosti, vlogo tkiv itd., ki so neposredno povezane z žilami.

518. VAZODILATATOR

vsaka snov, zdravilo ali kemična snov, ki jo prideluje telo in ki razširja žile.

519. VAZOKONSTRIKTOR

vsaka snov, zdravilo ali kemična spojina, ki jo telo prideluje naravno in ki povzroči, da se žile zožijo.

520. VEČKRATNO NENASIČEN

kemijski opisni izraz za maščobe, ki najbrž ne spodbujajo nastajanja arterijskih oblog, ki jih uživamo v večjih količinah. Večkratno nenasičene maščobe so bolj tekoče kot nasičene in jih najdemo pretežno v rastlinskih oljih, kot je sončnično in koruzno olje, ter v margarinah s temi olji.

521. VEDENJSKO ZDRAVLJENJE

vrsta psihoterapije, pri kateri z različnimi metodami bolnike urijo, da zamenjajo nezaželene vedenjske navade z zaželenimi. Vedenjski terapevt navadno ne poskuša razčleniti vzroke za nezaželeno vedenje.

 

522. VEGETATIVEN

izraz, s katerim navadno označujemo vsako telesno dejavnost, ki je ne uravnavamo zavestno. Posebej so vegetativne mišice, ki niso podvržene volji, kot so tiste, ki potiskajo hrano po prabavni cevi.

 

523. VENERIČEN

izraz uporabljamo navadno za bolezni, ki jih izzove spolni dotik, ali ki so nasledek spolnega dotika.

524. VENOGRAFIJA

metoda za opazovanje venske svetline z vbrizgavanjem rentgensko vidne raztopine. Prehajanje raztopine skozi žilo zapisujemo na zapovrstju posnetkov (venogramih). Z venografijo odkrivamo na primer trombozo globokih ven.

525. VENTRIKEL

izraz za (1) eno od štirih, s tekočino napolnjenih kamric v možganih; za (2) dve večji kamrici v srcu.

526. VITAMIN B2

vitamin, ki pomaga pri pridobivanju energije iz ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. Odgovoren je za zdrave lase, kože, nohtov in sluznico.

527. VITAMIN C ALI ASKORBINSKA KISLINA

vodotopni vitamini, prisoten je v svežega sadja in zelenjave. Pomembno je za sintezo karnitina in kolagana in za presnovo maščobnih kislin.Najmočnejši antioksidant med vodotopnimi vitamini.

528. VITAMIN E

(alfa-tokoferol) - je topen v maščobah in ga najdemo v mnogih živil, maščob in olj.

529. VITAMIN K

znan kot koagulacijo ali antihemoragični vitaminov, saj igra pomembno vlogo pri strjevanju krvi.

530. VITAMINI B KOMPLEXA

se nahajajo v zrnih, ki se porabijo vsak dan večkrat, in le redko pride na svoje primanjkljaje.

531. VLAKNO

1. vsako tkivo, ki ga sestavljajo vlakna – na primer živčno vlakno, mišično vlakno, vezivno tkivo; 2. neprebavljive sestavine (predvsem tudi celuloza) sten rastlinskih celic. Vlaknato sadje in sočivje ublažiijo zapeko in nemara tudi zmanjšajo nevarnost pred rakom debelega črevesa.

 

532. VOSEK

snov se imenuje vosek, ko je pri 20 ° C, mehka, trda ali krhka trdna snov, z globo kristalni strukturi, rahlo prosojna, da motna, vendar ne steklo.

533. ZADEBLJANJE JAGODICA NA PRSTIMA

stanje, pri kojem se završetci prstiju zadebljaju i nokti neprirodno zasjaje. Zadebljanje jagodice nije opasno i ne zahtjeva liječenje, iako je čest simptom bolesti poput bronchiectasie.

534. ZAGOZDENJE

preprečevanje navadnih dogajanj z oviro ali oviranje, na primer zagozden rob, ki ne more zrasti v pravilen položaj (zaradi sosednjega zoba), in zagozdena črevesna vsebina.

 

535. ZGAGA

žgoča bolečina, ki jo čutimo za prsnico; pogosto se začne ob njeni bazi in izžareva navzgor. Zgaga je navadno nasledek vračanja kisline v požiralnik kot pri hiatusni kili (v reži prepone) ali med nosečnostjo.

536. ZOBNI KAMEN

trd, bel, rumenkast ali rjav sesedek, ki se nalaga povrhnje na zobe. Zobni kamen sestavlja plak, ki je otrdel zaradi oblog iz kalcijevih spojin, najbrž iz sline.

537. ŽELEZO

Železo je mineral, ki ga človeško telo potrebuje še posebej takrat, kadar smo telesno dejavni, da se v naših telesih tvorijo rdeče krvničke, ki delujočim mišicam prenašajo kisik. Pomanjkanje železa v telesu povzroči slabokrvnost (anemija), to pa spremlja utrujenost, zasoplost, apatičnost in splošno pomanjkanje energije, kar se negativno odraža pri delovni zmogljivosti. Prav tako je motena termoregulacija, imunski sistem pa je oslabljen.

538. ŽOLČNE KOLIKE

kolike v zgornjem predelu trebuha, ki jih večkrat spremljata slabost in bruhanje. Žolčne kolike nastanejo zaradi krčenja mišičja v žolčniku ali žolčevodu, ki ga zvečine izzove prehajanje žolčnega kamna ali kamen, ki se zagozdi.

 

banner
banner
banner
banner